ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[soncnica]

Pozdravljeni!
Babica je pred 10 leti z darilno pogodbo podarila stanovanje moji hčerki, torej svoji vnukinji. Vnukinja bo čez 3 leta polnoletna. Babica ima še sina. zanima me, če lahko po njeni smrti on uveljavlja nujni delež? In kaj naj naredimo, da se temu izognemo. Eni trdijo da njen sin ne more uveljavljati nujnega deleža, ker bo dedovala moja hči, torej vnukinja in ne jaz. Je to res? In od darilne pogodbe je minilo že toliko let in še jih bo, saj je babi še čila.
Zanima nas res le to, kaj narediti, da se nujnemu deležu izognemo. V zemljiški knjigi je kot lastnica že vpisana moja hči. Midva z možem pa sva do njene polnoletnosti zakonita zastopnika in babici tudi pomagamo pri plačilu investicijskih stroškov in ostalega, saj nima veliko denarja. Babica celo želi, da se stanovanje proda in kupi novega, kjer bo lastnica vnukinja. Kaj menite vi? Hvala za vašo prijaznost in odgovor!

LP.

[soncnica]

Še nekaj sem se spomnila...če se nikakor ne moremo izogniti nujnemu deležu, kako pa je v našem primeru za ureditev pogobe o dosmrtnem preživljanju? Ali jo lahko sedaj naknadno naredimo in kaj to pomeni? Gremo k notarju in koliko zdaj vse to stane ali to sploh lahko naredimo v našem primeru, ker je tu že darilna pogodba in je hči v zemljiški knjigi že vpisana kot lastnica stanovanja. Po taki pogodbi, nujni deleži odpadejo, kajne?

[marjan]

Spoštovani !

Darovanje v nasprotju z javnim pojmovanjem ni enostranski akt, pač pa gre za pogodbo.

Predmet dedovanja je osnova za dedovanje je torej zapuščina, ki pa se mora za vsak primer posebej ugotoviti.

Praviloma spada vanjo vse premoženje, ki ga je zapustnik imel ob trenutku svoje smrti.

V določenih primerih pa se mora iz zapuščine izločiti določen del.

Razdedinjenje mora ( in sme ) določiti zapustnik v oporoki.

Načelo je, da je darilo nepreklicno, vendar obstajajo določene izjeme.

Najprej je potrebno razjasniti naslednje, vsak pravni posel se lahko izpodbija, tega se ne da preprečiti.

Pomeni, da sin ima vsekakor pravico podat pritožbo na darilno pogodbo, če se znjo ne strinja.

Vkolkor pa bi sin kot nujni dedič zahteval svoj prikrajšani delež, bi moral dokazati, da brez svoje krivde nima sredstev za preživljanje in ni zmožen za lastno preživljat.
Šele ob izpolnjevanju navedenih pogojev lahko deduje kot nujni dedič.

Kot ste že omenila imate na voljo pa tudi drug institut, in sicer pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju ureja Obligacijski zakonik.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca),
drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene
za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[soncnica]

Hvala za odgovor, ampak priznam, da še zdaj ne vem kako in kaj, kajti tale vaš pravniški jezik je zelo nerazumljiv za nas laike. Ste tako dobri in le preprosto odgovorite ali bo v našem primeru lahko uveljavljal nujni delež ali ne. Hvala!

[marjan]

Spoštovani !

Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko o­nemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru.

Pomeni, da je sin od Babice zakoniti dedič in ima pravico do deleža.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je treba upoštevati vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne.

Nujni delež sin lahko vsekakor uveljavlja, vendar ne sedaj, ko je njegova mati še živa. Nujni delež se lahko zahteva po smrti zapustnika.

Najprej je potrebno razjasniti naslednje, vsak pravni posel se lahko izpodbija, tega se ne da preprečiti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[soncnica]

Poglejte, našla sem en podoben primer , ko odvetnik napiše takle odgovor nekomu, ki je spraševal enako kot jaz, le da gre tu za dedka in vnuka.
odgovor je bil:
----------
dokler ste živi, vaš sin ni zakoniti dedič po svojem dedku, tj. vašem očetu, in brat od njega ne more zahtevati izplačila nujnega deleža.
----------
za primer pa je odvetnik navedel še en primer iz sodišča, sicer gre tam za izročilno pogodbo, vendar je nato v razlagi napisal, da bi bilo enako, četudi bi šlo za darilo. To je pa tale tekst:

-----------
"Glede uveljavljanja pravice do nujnega deleža pa je sodišče prve stopnje sicer odločilo, da iz vsebine izročilne pogodbe izhaja, da gre dejansko za pogodbo o preužitku, kar pomeni odplačno pogodbo, razen tega pa tudi če bi šlo za darilo, ko bi zapustnica svoje nepremično premoženje podarila svojemu vnuku - hčerkinemu sinu, tega premoženja ne bi bilo treba vračati v zapuščino zaradi okrnitve nujnega deleža v smislu četrtega odstavka 28. člena ZD, ker je treba vrednosti čiste zapuščine prišteti vrednosti daril, ki jih zapustnik kadarkoli in na katerikoli način naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebam, ki bi v konkretnem primeru dedovale, to pa zapustničin vnuk, ki je pridobil nepremičnine z izročilno pogodbo, ni, ker je k dedovanju po zakonu po zapustnici bila poklicana njegova še živeča mati. V obravnavanem primeru pa tudi ne gre za uporabo petega odstavka 28. člena ZD, ki določa, da se v zapuščino doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči (to bi bil vnuk zapustnice, ki ni poklican k dedovanju), saj je bila izročilna pogodba sklenjena 1991 leta in ne v zadnjem letu življenja zapustnice."
----------

Prosim g. Marjan, povejte mi sedaj ali to drži ali ne, ker če drži, potem po smrti babice njen sin res ne more uveljavljati nujnega deleža ali pa se meni od vseh teh pravniških besed in vsega že malo meša. Ampak razlaga je jasna in ta primer je bil na sodišču in to so besede sodišča.

Hvala in želim vam lep dan.

[marjan]

Spoštovani !

V oporoki se določi,.. komu zapuščate svoje premoženje ali njegov del: ljubici, prijatelju, verski skupnosti, humanitarni organizaciji - povsem po želji lahko določite eno ali več oseb. S tem preprečite, da bi vaši zakoniti dediči dedovali vaše celotno premoženje.

Žal pa s tem še ne dosežete, da zakoniti dediči sploh ne bi dobili ničesar.

Določeni zakoniti dediči, ki se imenujejo nujni dediči (nujni dedič) v vsakem primeru dedujejo del zapustnikovega premoženja, torej tudi v primeru, ko jih je le-ta v oporoki prezrl oziroma ko je celotno premoženje namenil drugim dedičem.
Gre za znaten poseg v lastninsko pravico in v svobodo oporočnega razpolaganja.
Prav nič ne pomaga, če zapustnik izrazi svojo željo, da zakoniti dediči ne bi dedovali njegovega premoženja, ali, če je takšna želja splošno znana.

Menim:
če je bil ta sin (babice ) prisoten pri pisanju te darilne pogodbe ( notarski zapis ) in se je takrat z vsem strinjal kot ja želela njegova mama (babica ) in vsi prisotni in tudi dal svoj podpis, potem lahko mirno spite in če gre vse v korist vnukinji.

Drugače je pa še možnost:
Razdedinjenje pomeni, da oporočitelj v oporoki nujnim (zakonitim) dedičem odvzame tudi nujni delež. V tem primeru torej zakoniti dediči res ničesar ne dedujejo po zapustniku.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[soncnica]

Razumem, da se sploh v SLO, skoraj vedno pojavijo ob takih primerih dediči...ki zahtevajo nujni delež na sodišču...kot je bil opisan ta primer, kar pa še ne pomeni, da bodo to dobili, kar lepo nakazuje ta primer iz sodišča. To je enak primer kot naš in se nujni delež ni izplačal kljub zahtevi dedičev. Razlaga je jasna in primer tudi. Ja, dediči lahko tožarijo, zahtevajo, hočejo, ampak zakon je jasen, ker vse dobi vnuk ali vnukinja, se to ne vrača v dedno maso. Drugače bi bilo, če bi dedoval sin ali hči, tu pa gre za vnuke, vnukinje.

Jasno mi je, da danes vsak lahko nekoga toži, da so itak prvi ob dediščini tisti, ki jih prej nikoli ni bilo in prav zato si babica želi, da vse podeduje vnukinja in verjetno bo stanovanje prodala in tako ne bo ničesar več za dedovat, denar pa porabila za svoje užitke in bo mir in se ji bo izpolnila njena želja! Seveda se bo prej še obrnila na odvetnika, da še tam sliši zadnjo zgodbo, ker kot vidimo, vi trdite tako, primer - sodišče kaže drugače, komu sedaj verjeti.

Hvala in srečno.

[nekdo_novi]

Pozdravljeni

Malo prebiram to temo in me zanima nekaj. Sam sem v podobnem primeru sem vnuk, in babica mi je podarila hišo(s pogodbo o preužitku) in nekaj zemlje sicer le njen delež (85 %). Sedaj rešujem zadevo s stricem s katerim sem prišel do dogovora, da se odpove njegovemu delu (15%) v zameno, da dobi nekaj zemlje in podobno, do sem vse lepo in prav.

Problem nastane, da si stric sedaj zahteva tudi nujni delež, katerega je sam določil koliko bi naj bilo(se m ne zdi sporno) in želi da se to zabeleži v tej pogodbi v kateri se odpoveduje njegovem lastništvu (15%).

Tukaj sem pa sedaj prebral da nujnega deleža ne more zahtevat, če je recimo babica še živa ampak šele po smrti.
1. )A to drži?
2.)Ali se vseeno lahko nujni delež uredi še za časa življenja moje babice al ne?


Že vnaprej hvala za odgovor saj mislim da sem na pravem naslovu za le-tega.

LP

[marjan]

Spoštovani !


Namen preužitka je v tem, da si preužitkar zagotovi dosmrtno eksistenco v zameno za njegovo premoženje. Premoženje preide v last prevzemnika že za časa življenja preužitkarja, vendar je ta varovan z vpisom stvarnega bremena v zemljiško knjigo, ki zavezuje vsakršnega lastnika in z zakonsko možnostjo razveze pogodbe ob neizpolnjevanju obveznosti iz pogodbe.

Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno.

Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme).

Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.


Točno tako kot ste napisali, tega seveda ne morate zahtevati pred babičino smrtjo, saj je babica lastnik svojega premoženja vse do smrti, razen, če se seveda sama ne odloči drugače.
_________________
Lep pozdrav
Marjan