ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Hrbtenica, sklepi
Bolečine v hrbtenici
Bolečina v križu
Bolečina ob pogačici
Bolečina – vratna hrbtenica
Hrbtenica in bolečine v rokah
Obraba hrustanca
Odstranitev meniskusa
Operacija medvretenčne ploščice
Otrplost prsta
Poškodovana vratna hrbtenica
Revma?
Voda v kolenu?



Otrplost prsta

Vprašanje: Kaj naj naredim s prstom na roki, saj mi zelo pogosto otrpne, postane čisto bel in nič ga ne čutim. Kar nekaj časa se mi ne otopli, kljub masaži. Zanimivo, to se mi dogaja samo s četrtim prstom na levi in desni roki.

Odgovor: Pri vas bi lahko šlo za t.i. Raynaudov fenomen, kjer gre za krč majhnih žilic, ki prehranjujejo prste ali druge akre (npr. nos, ušesa), vendar je ta pojav pogostejši na mrazu, česar vi ne opisujete. Če sta prsta stalno bleda, gre lahko tudi za kakšno sistemsko bolezen veziva, npr. sklerodermijo, kjer se lahko pojavijo tudi težave s požiranjem, razne krvavitve po koži ipd. V tem primeru bo seveda potreben pregled in natančnejša diagnostika.

Voda v kolenu?

Vprašanje: Kakšni so simptomi vode v kolenu? Kakšna je pa rešitev vode v kolenu - operacija? Ali je to zahteven poseg in kako hitro po njem lahko hodim?

Odgovor: Koleno je otečeno, lahko pordelo, boleče, gibljivost omejena. Strokovnjak lahko izzove tudi tako imenovani »balottment« pogačice, pri katerem se zazna, kako pogačica pri pritisku nanjo udari ob kost, ko izpodrine »vodo« v sklepu. Voda se lahko resorbira sama, včasih jo je potrebno odstraniti s punkcijo, torej zbosti z iglo na točno določenem mestu in posrkati tekočino. V primeru ponavljanja lahko pride v poštev tudi operacija, ponavadi artroskopija. Poseg ni zahteven in praviloma lahko na nogo stopite takoj, z razgibavanjem pa začnete v naslednjih dneh.

Bolečine v hrbtenici

Vprašanje: Kaj priporočate pri bolečinah v hrbtenici, v bistvu me vsake toliko časa zelo zaboli v mišici poleg hrbtenice, ko se zarotiram?

Odgovor: Pri bolečinah v hrbtenici priporočam predvsem vaje za krepitev mišic, fizioterapijo, ročno masažo, plavanje,..., od zdravil pa odvisno od jakosti bolečine: paracetamol, kakega od t.i. antirevmatikov, npr. diklofenak ali v primeru hudih bolečin še močnejša zdravila, npr. tramadol. Več o tem najdete na tej spletni strani v rubriki Bolečina/Bolečina v križu.

Hrbtenica in bolečine v rokah

Vprašanje: Rentgenski izvid hrbtenice je: minimalna deviacija torakolumbalne hrbtenice, povdarjena torakalna kifoza, sacrum acutum-težiščnica pomaknjena močno navspred. V poteku torokalne kifooze je videti ventrolanterne naplastitve ter zmerno hondrozo medvretenčnih prostorov. Spondilartroza L5-S1. Sem nosilka antigena HLA B27. Spodnji del desne roke me boli in 4 in 5 prst, dva dni sem imela celo gluho. Kaj priporočate?

Odgovor: Po odstranitvi meniskusa je pričakovati hitrejšo obrabo kolena in s tem povezane težave. Bolje je ne pretiravati pri obremenjevanju sklepa, vseeno pa s posebnimi vajami krepiti stegenske mišice, ki sklep razbremenijo.

Odstranitev meniskusa

Vprašanje: Kaj lahko pričakuje nekdo, ki so mu odstranili meniskus iz kolenčnega sklepa? Bo lahko živel brez omejitev?

Odgovor: Po odstranitvi meniskusa je pričakovati hitrejšo obrabo kolena in s tem povezane težave. Bolje je ne pretiravati pri obremenjevanju sklepa, vseeno pa s posebnimi vajami krepiti stegenske mišice, ki sklep razbremenijo.

Bolečina v križu

Vprašanje: Pogosto imam bolečine v križu, ki so - kot pravijo strokovnjaki - posledica poškodbe vretenc. Sem pa prebrala zanimivo novico, ki pravi, da je bolečina v križu lahko tudi posledica stresa. Je to možno? Namreč mene zadene vedno v soboto ali nedeljo in nikoli med tednom.

Odgovor: Včasih je stres lahko vzrok za spazem (krč) obhrbteničnih mišic, kar povzroča tudi bolečino v križu, še posebej, če so vretenca že okvarjena. Zdi pa se mi čudno, da vas boli vedno ob koncu tedna, saj so stresi ponavadi hujši v službi. Osnova zdravljenja bolečin v križu je zdrav način življenja, vaje, pravilna drža, pomagajo pa tudi zdravila - v vašem primeru priporočam predvsem analgetike in tudi spazmoltike ali blaga pomirjevala.

Preberite več o bolečinah v križu, kaj lahko sami storite in kakšne so vaje za raztegovanje mišic
Preberite več...

Bolečina ob pogačici

Vprašanje: Pri ukvarjanju s športom (kolesarjenje, tenis, smučanje) se mi po določenem času pojavi bolečina ob pogačici. Kaj je lahko vzrok?

Odgovor: Bolečina je poleg tega, da je neprijetna, lahko tudi opozorilni znak, da smo morda pretiravali. Pri bolečini v kolenu gre največkrat za posledico obrabe sklepnih struktur (kosti, hrustanca) ali poškodb vezi. V primeru, da še niste imeli resnejših poškodb kolena, vam svetujem zgolj, da ne pretiravate z obremnjevanjem kolena, morda lahko poskusite tudi z elastičnim povojem med aktivnostjo. V primeru hujših bolečin pa bo potrebna natančnejša diagnostika (klinični pregled, RTG, morda tudi artroskopija).

Operacija medvretenčne ploščice

Vprašanje: Kako dolgo po operaciji na hrbtenici zaradi medvretenčne ploščice lahko traja obnovitev živcev ki so bili poškodovani?

Odgovor: Živci se v pravem pomenu besede ne "obnavljajo", vsaj tisti v centralnem živčnem sistemu ne. Trajanje bolečin po operaciji zaradi hernije medvretenčne ploščice pa je zelo odvisno od posameznika. Večina se jih počuti bolje že nekaj dni po operaciji, nekateri šele po več mesecih. Žal pri nekaterih tudi operacija ne prinese izboljšanja, a so ti k sreči zelo redki.

Bolečine – vratna hrbtenica

Vprašanje: Imam bolečine v obeh ramah, hujše je na desni strani. Zanima me, ali je to od vratne hrbtenice ali je morda bolečina povezana z mišicami. Bolečina - pravzaprav pekoč občutek - se stopnjuje pri kolesarjenju in se izrazi posebej v točki nekje pod desno lopatico. Tudi pri delu z računalnikom, če traja daljši čas, se pekoča bolečina razteza po zadnji strani vratu v desno ramo in pod lopatico. Opažam, da se bolečina pojavi tudi pri hoji ali sedenju, vendar le, kadar je drža nepravilna (površna), če pazim na pravilno držo, se bolečina sicer pojavi, vendar kasneje in manj izrazito. Kaj mislite, je to vratna hrbtenica ali kaj drugega. Kaj mi svetujete – razen analgetikov.

Odgovor: Težave, ki jih opisujete, so zelo verjetno posledica nepravilne drže in s tem povezane obrabe vratne hrbtenice, lahko pa tudi zakrčenosti mišic, t.i. mišičnega spazma. Priporočam vam predvsem redno vadbo, vaje za krepitev vratnih mišic, fizioterapijo, posebej je priporočljiva tudi ročna masaža. Vsekakor bodite pozorni na pravilno držo pri delu in se izogibajte športov, ki še dodatno obremenjujejo vratno hrbtenico, npr. kolesarjenju, če vam to povzroča bolečine.

Obraba hrustanca

Vprašanje: Že nekaj let imata moja starša težave zaradi obrabe hrustanca v kolenskih sklepih oz. kolčnem sklepu. Stanje se slabša. Kaj poleg protibolečinskih zdravil svetujete? Ali se v praksi uporablja tudi vsaditev hondrocitov v sklep?

Odgovor: V tem primeru pomaga poleg zdravil še fizikalna terapija (vaje, protibolečinska stimulacija, razne obloge) in zdravljenje v toplicah. Obstajajo tudi zdravila, ki pomagajo pri obnovi hrustanca, vendar pri nas ZZZS tega v osnovnem zavarovanju ne krije.
Uporablja se tudi presaditev hondrocitov, vendar ne pri obrabi. V primeru zelo hudih težav pride v poštev zamenjava kolčnega ali kolenskega sklepa z umetnim, kar pa je zaenkrat žal povezano z dolgimi čakalnimi dobami, tudi dve leti in več.

Poškodovana vratna hrbtenica

Vprašanje: Pred petimi leti sem imela hudo prometno nesrečo, kjer sem si poškodovala vratno hrbtenico. Ker delam kot sestra inštrumentarka imam težave še zdaj. Diagnoza je bila: zvin vratne hrbtenice težje stopnje in angulacije c4 c5 in med c5 c6. Bila je omejena gibljivost vratne hrbtenice hujše stopnje. Po toliko letih sem vesela, da sploh hodim, če pomislim, da nisem na vozičku, vendar so ostale posledice, hudi glavoboli, pri hitrih gibih se mi stemni pred očmi, občasna vrtoglavica in bolečine, ki se pojavljajo ob slabem vremenu in pri delu, kar me seveda ovira. Pomagam si s plavanjem, masažo, in seveda z Naklofenom, kajti glavoboli so tako hudi, da ne morem delati. Pred nesrečo sem bila zdrava. Zanima me ali se bodo težave stopnjevale s starostjo ali pričakujem kdaj izboljsanje kajti premlada sem za take
težave -35 let.

Odgovor: Poškodbe vratne hrbetnice, tudi če gre samo za zvin, so lahko zelo "nehvaležne", saj njihove posledice lahko trajajo zelo dolgo, tudi več mesecev ali celo let, zlasti ob spremembah vremena. Težave se lahko z leti, ko se pridruži še obraba, celo stopnjujejo. Žal tudi terapija ponavadi ni zelo uspešna. Priporočajo predvsem vaje za krepitev vratnih mišic in izogibanje prisilnim držam, fizikalno terapijo ter analgetike. V primeru hujših težav je potrebna tudi dodatna diagnostika (funkcionalno slikanje, CT, MR).

Revma?

Vprašanje: Revma me daje nonstop, ponoči in podnevi. Kaj naj naredim? Bolijo me predvsem kolena, kolki, komolci, zjutraj ko vstanem, ko se razgibam, pa je bolje. Sklepi so mogoče malenkost toplejši, zatekajo pa nič. To se je pojavilo kar naenkrat, pred približno mesecem dni. Sem moški, star 26 let.

Odgovor: Pri vas sta možna tako pravi revmatoidni artritis ali kakšno drugo vnetje sklepov, kot "revma" v ljudskem jeziku, ki pomeni bolj obrabo skepov. Glede na starost, nenaden začetek in manjše težave po gibanju, bi bila verjetnejša prva diagnoza, čeprav sklepi, ki so prizadeti pri vas, za revmatoidni artritis niso značilni. Priporočan vam, da v kolikor nimate drugih bolezni in težav z želodcem, poskusite s katerim od nesteroidnih antirevmatikov, npr. Naklofen, Nalgesin, ki jih dobite tudi brez recepta. Če v nekaj dneh ne bo bolje, je potreben pregled pri zdravniku in nadaljnja diagnostika, vsekakor kontrola sedimentacije, morda rentgensko slikanje ali kakšne druge preiskave po presoji lečečega zdravnika.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj moram vedeti pred operacijo hernie disci (zdrka počene medvretenčne ploščice)

Kakšna je videti normalna ledvena hrbtenica?
Ledveni del hrbtenice sestavlja pet vretenc, ki slonijo na križnici. Za telesi vretenc se nahaja hrbtenični kanal, v katerem je hrbtenjača, iz nje pa po kanalu potekajo korenine živcev za spodnje okončine. Med dvema telesoma vretenc leži medvretenčna ploščica (discus). Le-ta ima želatinasto sredico, obdano z vezivnim obročem.


Kako pride do poškodbe medvretenčne ploščice?
Ob nenadnem naporu (dvigu težkega bremena) ali zaradi stalnega obremenjevanja hrbtenice, lahko vezivni obroč poči in skozi razpoko se iztisne želatinasta sredica podobno kot zobna pasta. To spremembo imenujemo hernia disci. Le-ta lahko pritiska na korenino živcev, kar povzroča bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki se včasih širi v spodnjo okončino. Obenem lahko v spodnji okončini začutite mravljinčenje, gluhost in slabšo moč.





Včasih se poleg bolečin v ledvenem delu hrbtenic pojavi še uhajanje (lahko pa tudi zastoj) vode in blata in/ali mravljinčenje ali otopelost kože okrog danke in spolnih organov. To zdravniki imenujemo sindroma caudae equinae. V teh primerih je potrebna takojšnja napotitev v bolnišnico in operacija.

Ambulantni pregled pri ortopedu
Ortoped se bo z vami pogovoril in vas skrbno pregledal, da bi ugotovil, katere mišice in refleksi so prizadeti.

Potem se bo odločil o nadaljnjih preiskavah:

- navadno rentgensko slikanje
- EMG (elektromiografija) za določanje delovanja živcev (miniti mora pa vsaj dva tedna od pojava težav)
- CT (globinsko rentgensko slikanje v plasteh) ali NMR (magnetno resonančno slikanje v plasteh) za natančnejši prikaz prizadete medvretenčne ploščice
- CT mielografija (v hrbtenični kanal vbrizgani kontrast se porazdeli okoli korenin, kar nato slikamo s CT aparatom), predvsem, če sumimo, da je hrbtenični kanal zožen

Ortoped glede na izvide predlaga bodisi za neoperativno (konzervativno) ali operativno zdravljenje.


Rentgenske slike pregledajo naši zdravniki rentgenologi.

Konzervativno zdravljenje
Neoperativno zdravljenje - konzervativna terapija je odvisna od jakosti bolečin in prizadetosti bolnika.

Pri nenadni močni bolečini svetujemo predvsem počitek ter predpišemo zdravila proti bolečinam, pri bolniku s kroničnimi težavami pa najbolj pomaga fizioterapija (raztezalne vaje, elektroterapija, plavanje).

Operacija

Operacija je pri dokazani hernii disci potrebna, kadar so bolečine zelo močne in na običajno zdravljenje ne popuščajo. Za operacijo se včasih odločimo tudi, če bolečine niso hude, je pa prisotna ohromelost živca oz. mišice. Kot smo že omenili, je operacija nujna pri sindromu caudae equinae. Operacijo predlaga ortoped operater, vendar se mora bolnik s posegom strinjati.

Potek:Operacija poteka običajno v spinalni anesteziji (zdravnik anesteziolog vbrizga zdravilo v hrbtenični kanal, tako da čez nekaj časa ne čutite več telesa od pasu navzdol), lahko pa tudi v splošni anesteziji. Med operacijo ležite ali v bočnem položaju ali pa na trebuhu.

Ortoped operater naredi na koži manjši rez, skozi katerega potem izprazni počeno medvretenčno ploščico, tako da njena vsebina ne pritiska več na korenino živca. Operacija traja povprečno pol ure.



Operacijska ekipa pri delu.

Po operaciji
Po operaciji hernie disci boste ostali v Ortopedski bolnišnici Valdoltra še nekaj dni. Na oddelku boste po navodilih fizioterapevta izvajali vaje, ki so predvidene za to operacijo. Po presoji zdravnika anesteziologa boste v trebušno podkožje dobivali injekcije proti strdkom v času bivanja v bolnišnici, lahko pa tudi še doma, če tako odloči zdravnik. Ta čas si morate pred vsakim vstajanjem tudi poviti spodnji okončini.

Zdravnik vas bo odpustil iz bolnišnične oskrbe, ko bo ugotovil, da ste samostojni pri negi in hoji. Danes je to manj kot teden dni po operaciji. Po odvzemu šivov (deset do štirinajst dni po operaciji), se lahko okopate.

Kontrolni pregled pri operaterju je približno šest tednov po operaciji.

Vstajanje že prvi dan po operaciji s povitimi nogami in ob pomoči fizioterapevtke.

Vaje po operaciji HD

1. Ležite na trdi podlagi s hrbtom navzdol. Nogi sta skrčeni v kolenu. Križ pritisnete na podlago in pri tem zadnjico rahlo navzgor.
2. Lega na hrbtu. Nogi sta skrčeni v kolenu. Z rokama se poskušamo dotakniti kolen., tako da dvignemo glavo in rameni od podlage.
3. Začetni položaj je enak prejšnjemu. Roki izmenično stegujemo proti nasprotnemu kolenu.
4. Začetni položaj je še vedno isti. Roki položimo na zunanjo stran stegen ter nogi poskušamo razširiti proti odporu rok.
5. Položaj na trebuhu. Roki sta ob telesu. Rameni potegnemo nazaj in nekoliko dvignemo glavo od podlage.
6. Lega na trebuhu. Izmenično rahlo dvignemo nasprotno nogo in roko in se pri tem poskušamo iztegniti.
7. Ležimo na trebuhu. Roki sta ob telesu. Opremo se na prste nog ter stisnemo zadnjico.

Za vse vaje velja, da jih izvajamo na topli, čvrsti in ravni podlagi. Med izvajanjem vaj enakomerno dihamo in med eno in drugo ponovitvijo vaje vsaj 5 sekund počivamo. Vaje izvajamo počasi, v začetku manjše število ponovitev, dokler ne dosežemo vsaj 10- ratno ponovitev (odvisno od kondicije pacienta). Dobro je, če vaje izvajamo vsaj 5-krat tedensko po 2-krat dnevno.

Rehabilitacija po operaciji hernie disci

Rehabilitacija vključuje:
- ležanje na topli, ravni in čvrsti podlagi
- redno izvajanje vaj, ki se jih naučite v bolnišnici (njihovo število in intenzivnost je treba postopoma povečevati)
- učenje pravilne drže pri hoji in sedenju, pozneje tudi pri vseh drugih rednih opravilih
- po potrebi jemanje zdravil proti bolečinam
- izogibanje sedenju (prve dni) in čim več hoje

Po četrtem tednu od operacije lahko spet normalno sedite in opravljate vsakdanja opravila.

Do 6. tedna se izogibajte dvigovanju bremen in priklanjanju.

Običajno med 6. in 8. tednom lahko spet začnete z delom (pisarniško delo, dvigovanje lažjih bremen).

Če gre za težko fizično delo, ga je treba začasno prilagoditi. S težjim delom lahko začnete šele po 12. tednu od operacije.

Zaradi sedenja in tresljajev vsaj 3 mesece po operaciji ne priporočamo daljših potovanj.

Po treh mesecih naj bi bili vsi operirani zaradi hernie disci sposobni za svoje delo.

Operativni poseg zmanjša bolečino, vendar ne zagotavlja, da potem ne boste več imeli težav s hrbtenico, saj so pogosto na njej pridružene še druge spremembe. Svojim težavam morate prilagoditi način življenja (redna vsaj 5-krat tedensko, vzdrževanje idealne telesne teže). Vedeti morate, da je nosilnost hrbtenice pacientov, ki so imeli hernio disci, zmanjšana, zato je treba mišice okrepiti in s tem preprečiti prezgodnjo obrabo hrbtenice.


Vsebina besedila je vsakoletno pregledana in se lahko spremeni skladno z novo medicinsko doktrino. Besedilo je namenjeno le obveščanju in izobraževanju bolnikov, za podrobnejše informacije se lahko obrnete na lečečega zdravnika.


,.(Ortopedska bolnišnica Valdoltra )
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

KAJ JE DOBRO VEDETI O OPERACIJI VSTAVITVE ENDOPROTEZE KOLKA ALI KOLENA

UVOD

Zamenjava prizadetih sklepov z umetnimi vsako leto nekaj sto tisoč ljudem po svetu omogoči, da ponovno polno in aktivno zaživijo svoje življenje. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra vstavimo letno več kot 1000 kolčnih in kolenskih protez.Kdaj je potrebno vstaviti protezo kolka ali kolena?

Protezo kolka ali kolena je najpogosteje potrebno operativno vstaviti zaradi:

obrabe sklepnega hrustanca (idiopatska artroza)

zaradi motenj prekrvavitve stegnenične glavice (avaskularna nekroza)
zaradi bolezni iz otroštva (npr. prirojenega izpaha kolkov)
zaradi stanja po poškodbi
revmatoidnega artritisa ali podobnih bolezni.
Za operacijo kolka ali kolena se navadno odločite takrat, ko ste poskusili že vse druge oblike zdravljenja. Pogosto morate zaradi bolečin vsakodnevno jemati zdravila, lahko pa je sklep že zatrdel in vas omejuje pri gibanju, kar pomeni tudi slabšo gibljivost in kvaliteto življenja. V kolikor imate povišano telesno težo vam svetujemo, da že zaradi same prizadetosti sklepa, pa tudi zaradi vašega splošnega zdravstvenega stanja zmanjšanje telesne teže: nekatere študije so pokazale, da zmanjšanje telesne teže za 5 kg zmanjša bolečino v kolenih za polovico.

Kakšna je endoproteza kolka

Kolčni sklep je po svoji obliki kroglični sklep. Okrogla glavica stegnenice se premika znotraj ponvice, ki je del medenice. Protezo kolka z namenom, da bi čim bolje posnemala naravni sklep, sestavljajo trije deli: deblo, glavica in ponvica.

Prizadet kolčni sklep


Vstavljena proteza kolčnega sklepa

Materiali

Proteze, ki se danes uporabljajo, so iz različnih kovinskih zlitin:

● titanova zlitina
● kobaltova zlitina
● nerjaveče jeklo

Glavica in/ali ponvica proteze je lahko tudi keramična.Kadar je prizadeta le polovica sklepne špranje, obstaja možnost vstavitve delne proteze kolka.Kakšna je endoproteza kolena

Kolenski sklep je po svoji obliki tečajni sklep. V resnici pa je bolj zapleten kot običajen tečaj na vratih, saj se površine pri premikanju sklepa ne le vrtijo, temveč tudi drsijo druga po drugi. Zgornji del sklepa pripada stegnenici, spodnji pa golenici. Vmes ležita dve vezivno-hrustančni ploščici (meniskusa), ki delujeta kot blažilnika. Sprednji del sklepa pokriva pogačica. Stabilnost kolenu pa dajejo obkolenske in križne vezi ter stegenske mišice.

Popolno protezo kolena sestavljajo:

● stegnenična komponenta, ki nadomesti zgornji del sklepa
● golenska komponenta, ki nadomesti spodnji del sklepa,nanjo je položen polietilenski vložek
● včasih je potrebno vstaviti tudi tretjo komponento na pogačico


Prizadet kolenski sklep


Popolna proteza kolena

Kadar je prizadeta le polovica sklepne špranje, obstaja možnost vstavitve delne proteze kolena.


Delna proteza kolena



Rentgenska slika delne kolenske proteze

OBRAVNAVA PRED OPERACIJO


Ambulantni pregled pri ortopedu

Za operativni poseg se odločite po ambulantnem pregledu pri našem ortopedu, ki se bo z vami izčrpno pogovoril, vas temeljito pregledal, si ogledal rentgenske posnetke prizadetega sklepa in vam svetoval ustrezno zdravljenje. V kolikor vam bo predlagal operativni poseg, vas bo seznanil z ugodnimi učinki uspešne operacije, pa tudi z možnimi komplikacijami.

Pregled pri anesteziologu

Približno dva do tri tedne pred predvidenim posegom boste vabljeni v našo anesteziološko ambulanto. S seboj prinesite vse naročene izvide, saj bodo zdravniku anesteziologu pomagali presoditi, ali ste zdravstveno sposobni za operacijo ali ne. Pomembno je, da v tem času ni v telesu vnetnih žarišč, kot je npr. neurejeno zobovje, kožne razjede ipd. Obvezno prinesite napisan seznam zdravil, ki jih jemljete, saj je nekatera potrebno pred operativnim posegom ukiniti ali zamenjati.

Operacija vstavitve umetnega sklepa je planirana operacija, za katero ste se odločili predvsem zato, da bi izboljšali kvaliteto življenja. Prav je, da se opravi takrat, ko je vaše splošno zdravstveno stanje najbolj primerno.

Za sprejem v bolnišnico boste pisno povabljeni.

Preden pridete v bolnišnico Valdoltra na operacijo, preverite, če potrebujete novo napotnico, s seboj prinesite potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja in vse svoje zdravniške izvide. Priporočamo, da od doma prinesite tudi vsa zdravila, ki jih jemljete zaradi drugih bolezni in vam jih predpisuje vaš osebni zdravnik.

Če si želite olajšati povijanje nog, ki bo potrebno še nekaj tednov po operaciji, si že pred prihodom v bolnišnico kupite kompresijske nogavice, ki naj pokrivajo celotni spodnji okončini; te naj bodo narejene po meri. Nogavice dobite v trgovinah z medicinskimi pripomočki.

Po operaciji kolka ali kolena boste potrebovali bergle. V času zdravljenja v bolnišnici vam zagotavljamo bolnišnične bergle, ob odpustu iz bolnišnice pa potrebujete svoje. V kolikor bergel ob odpustu ne boste imeli, vam bomo na podlagi reverza in proti plačilu obrabnine bergle posodili. Ker boste bergle potrebovali nekaj mesecev priporočamo, da si nabavite svoje. Dobite jih v lekarni ali v trgovini z ortopedskimi pripomočki.

Ob prihodu v bolnišnico se najprej po pisnih navodilih, ki so navedena na vabilu za sprejem v bolnišnico. Ob prihodu se najprej oglasite pri administratorki, ki bo zapisati vaše podatke in pripravila vašo dokumentacijo.


Sprejem na oddelek

Skupaj z medicinsko sestro boste izpolnili vprašalnik, ki ga uporabljamo za ugotavljanje vaših potreb in želja. Zbrani podatki bomo osnova za načrtovanje čim boljše obravnave in oskrbo v času zdravljenja.

Medicinska sestra vas bo pospremila v bolniško sobo in vam pokazala, katero bo vaše ležišče, vaša nočna omarica za osebne predmete in garderobna omara za najnujnejša oblačila. V nočno omarico lahko spravite tudi najnujnejše vredne predmete. Pred odhodom na operativni poseg ključ pustite pri medicinskih sestrah. Svetujemo vam, da nakita, večje vsote denarja in vrednih predmetov ne prinašate v bolnišnico.

Na razpolago boste imeli ustrezno bolnišnično perilo. Copate ali ustrezno obutev prinesite s seboj.

Pregled pri zdravniku

Na oddelku vas bo pregledal oddelčni zdravnik, ki bo po presoji naročil dodatne preiskave. Medicinska sestra vam bo izmerila krvni tlak pred obremenitvijo in po njej, opravili boste meritev vitalne kapacitete pljuč, po potrebi še EKG in rentgensko slikanje. Fizioterapevtka vam bo izmerila gibljivost prizadetega sklepa.

Zdravniški konzilij

Vsakodnevno se zdravniki ortopedi, anesteziologi, rentgenologi in fiziatrinja zberejo na rednem jutranjem raportu, (zdravniški konzilij), kjer operaterji po potrebi predstavijo ostalim zdravnikom zdravstveno dokumentacijo pacientov, ki jih nameravajo operirati. Predstavljene so tudi vse slike bolnikov, ki so bili operirani prejšnji dan. Plan operacij se pripravlja tedensko, predvidoma vsak petek za naslednji teden.



Soglasje
Za anestezijo in sam operativni poseg potrebujemo vaše pisno soglasje. Predložili vam bomo dva obrazca (Pristanek na operativni poseg in Pristanek na anestezijo), ki jih natančno preberite, izpolnite in podpišite, če se seveda z vsebino strinjate.



Priprava na operacijo
Dan pred operacijo je predpisano čiščenje črevesja in dieta. Ta priprava vam olajša morebitne težave s strani prebavnega trakta, ki lahko nastanejo kot posledica anestezije takoj po operaciji. Pod nadzorom oz. s pomočjo medicinske sestre se okopajte ter si pripravite svoje potrebščine za osebno nego in tudi svoja zdravila, ki jih morda jemljete zaradi drugih zdravstvenih težav.

Na operativni dan morate biti tešč - ne smete zaužiti ne hrane ne pijače in ne zdravil! Predel kože, kjer boste operirani, bodo medicinske sestre obrile, očistile ter ga pokrile s sterilno gazo. Potem vas bodo oblekli v posebno preklano srajco in vas odpeljali v operacijske
prostore.

Operacijska dvorana
Medicinska sestra vam bo v žilo vstavila kanilo, po kateri boste prejemali potrebno terapijo. Anesteziolog vam bo vbrizgal anestetično sredstvo v hrbtenični kanal (t.i. regionalna anestezija). To pomeni, da čez nekaj časa ne boste več čutili telesa od pasu navzdol in tudi nog ne boste mogli več premikati, vendar boste ostali budni. Če med operacijo ne želite ostati budni, povejte to anesteziologu, da vam bo dal uspavalo.

OPERACIJA

Operacijo vodita zdravnik ortoped, ki mu asistirajo zdravniki specialisti oziroma specializanti ortopedije ter anesteziolog, ki mu pomaga anesteziološki tehnik. Poseg s pripravo običajno traja uro in pol do dve uri. Za samo vstavitev proteze kolka je potrebna povprečno ena ura, za vstavitev proteze kolena pa ena ura in pol. Če bo potrebno, vam bodo nadomeščali izgubo krvi z vašo lastno krvjo oz. boste dobili transfuzijo. Ortoped vam bo vstavil protezo, ki najbolj ustreza vašemu splošnemu stanju, starosti, telesni teži ter predvideni aktivnosti po operaciji.


PO OPERACIJI

Oddelek za postoperativno nego

Po končani operaciji vas bodo sprejele medicinske sestre z oddelka za postoperativno nego, ki ga vodi zdravnica anesteziologinja. Učinek regionalne anestezije bo začel popuščati v nekaj urah po operaciji. Da bi preprečili razvoj bolečine, boste dobivali zdravila proti bolečinam v obliki infuzij, svečk ali v kakšni drugi obliki. Prejemali boste infuzije, dietno hrano, zdravila ter po potrebi svojo filtrirano kri ali transfuzijo. Enkrat dnevno boste dobili v trebušno podkožje injekcijo proti krvnim strdkom.

Ležati boste morali na hrbtu, zato boste vodo in blato odvajati leže v postelji. Sprva se boste obračali in vstajali le ob pomoči fizioterapevta oziroma medicinske sestre. Zaradi preprečevanja tromboze vam bodo pred vstajanjem najprej povili noge z elastičnim povojem.

Na oddelku za postoperativno nego niso dovoljeni obiski. Svojci vas lahko pokličejo po 16. uri na tamkajšnjo telefonsko številko (05/ 6696 324), medicinska sestra pa vam bo prenosni telefon prinesla k postelji.

Bolniški oddelek

Z oddelka za postoperativno nego vas bodo odpeljali nazaj na bolniški oddelek, kjer vas bodo medicinske sestre namestile na vaše ležišče. Skrbele bodo za vaše počutje, prejemali boste od zdravnika predpisano terapijo, dietno hrano boste dobivali do sedmega dne po operaciji. Medicinska sestra bo skupaj z zdravnikom spremlja celjenje rane.

Medicinske sestre vas bodo naučile, kako si lahko sami vbrizgavate injekcije v trebušno podkožje, saj si jih boste morali po navodilu zdravnika dajati tudi doma. Priporočljivo je, da si jih dajete sami, saj ste tako neodvisni od svojcev in patronažne službe. Injekcije namreč preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Iz istega razloga vam bodo medicinske sestre povile noge z elastičnim povojem oziroma vam obule vaše kompresijske nogavice. Naučile vas bodo, kako si boste noge povijali doma.

Umivali se boste najprej le v postelji, ko boste lahko vstali in prehodili krajšo razdaljo, pa ob sobnem umivalniku. Fizioterapevtka in medicinske sestre bodo presodile, kdaj ste sposobni sami iti do toaletnih prostorov. Pokazali vam bodo, kako se lahko sami pravilno obračate na bok in na hrbet, vas naučili vaj ter vam pomagali shoditi z berglami. Preden odpustom vas bo fizioterapevtka naučila hoje z berglami po stopnicah. Odpuščeni boste predvidoma en teden po operaciji.

Šive na koži je potrebno odstraniti od 10 do 14 dni po operaciji oziroma po presoji zdravnika. Ker boste takrat najverjetneje že doma, vam bodo šive odstranili v ambulanti pri vašem splošnem zdravniku.

Možni zapleti in njihovo preprečevanje:

Trudimo se, da bi bila operacija vedno uspešna, izjemoma pa so možne tudi komplikacije:

Okužba:

Krvni strdki (tromboza in/ali pljučna embolija)

Izpah kolčne proteze:

Neenaka dolžina nog (pri kolčni protezi)

Poškodba živca

Omajanje

Zlom (kosti ali delov proteze)

USPEH OPERATIVNEGA POSEGA
Najpomembnejša pridobitev operacije z vstavitvijo proteze kolka ali kolena je, da vas kolk oziroma koleno ne bo več bolelo in zaradi tega ne boste več potrebovali zdravil proti bolečinam. Poleg tega boste lahko boljše hodili, spet se boste lahko sami obuvali, se preoblačili, brez težav sedli v avto in uporabljali stopnice.

FIZIOTERAPIJA PO OPERACIJI KOLKA ALI KOLENA
(Prispevek fizioterapevtk in fizioterapevtov Ortopedske bolnišnice Valdoltra.)

Hoja z berglami:
Po ravnem je hoja z berglami tritaktna: najprej bergle, operirana noga med bergle, nato zdrava noga korak naprej.
Po stopnicah:

NAVZGOR: Najprej stopite z zdravo nogo, nato z operirano, potem pristavite še bergle.

NAVZDOL: Najprej si nastavite na spodnjo stopnico bergle, nato stopite z operirano nogo, potem z zdravo.

Vaje:
Izvajajte jih dvakrat dnevno na trdi podlagi. Vsak gib ponovite 8 –10 krat.

Vaje po operaciji kolka:

Lezite na hrbet, noge so iztegnjene.
1. Kolena pritisnite na podlago, stopala potegnite k sebi.



2. Noge položite narazen, obrnite stopala navznoter, zadržite, sprostite.



3. Iztegnjeno nogo odmaknite v stran. Stopalo mora biti ves čas obrnjeno pravokotno na podlago.



4. Koleno najprej skrčite tako, da drsite s peto po podlagi,nato na enak način nogo iztegnite.



5. Nogo skrčite v kolenu, iztegnite jo navzgor v zrak, nato počasi položite iztegnjeno nogo na podlago.



6. Dvignite iztegnjeno nogo.



7. Skrčite noge v kolenih, stopali položite plosko na podlago. Dvigajte medenico od podlage.



8. Kolena razmaknite, nato jih stisnite skupaj.



9. Lezite na trebuh. Uprite se na prste, dvignite kolena od podlage ter istočasno stisnite zadnjico.



10. Kolena skrčite in iztegnite.



11. Dvignite iztegnjeno nogo.



12. Sedite z nogami preko roba postelje in se oprite na iztegnjene roke.
Iztegnite kolena, stopala potegnite k sebi.



Vaje po operaciji kolena:
Lezite na hrbet, noge so iztegnjene.

1. Kolena pritisnite ob podlago, stopala potegnite k sebi.



2. Koleno skrčite tako, da drsite s peto po podlagi, nato nogo na enak način iztegnite.



3. Nogo iztegnite, stopalo potegnite proti sebi in dvigajte iztegnjeno nogo v zrak.



4. Iztegnjeno nogo odmaknite vstran. Koleno mora biti iztegnjeno, stopalo naj bo obrnjeno navznoter.



5. Nogo skrčite v kolenu, iztegnite jo navzgor v zrak, nato počasi položite iztegnjeno nogo na podlago.



Lezite na trebuh.

6. Uprite se na prste, dvigujte kolena od podlage ter istočasno stiskajte zadnjico.

7. Kolena skrčite in iztegnite.



8. Sedite z nogami prek roba postelje.
Iztegnite kolena, stopala potegnite k sebi.

Vožnja z avtomobilom:
Glede na to, da vas že iz bolnišnice običajno svojci odpeljejo domov v osebnem avtomobilu, vas moramo opozoriti na pravilno posedanje na sovoznikov sedež:

Sedež naj bo potisnjen čimbolj nazaj, da so noge lahko iztegnjene.
Naslonjalo naj bo rahlo nagnjeno.
Če je sedež nizek, podložite tršo blazino.
Pri posedanju v avtomobil si lahko na sedež podložite najlonsko vrečko, da se na njej lažje obrnete. Na sedež se namreč najprej usedete in nato v avtomobil posamično položite še noge.

NAVODILA ZA DOMA:

Doma redno izvajajte vaje, ki ste se jih naučili v bolnišnici.
Po navodilu zdravnika si boste 1 x dnevno dajali injekcije v trebušno podkožje oz. boste jemali zdravilo za preprečevanje strdkov v kakšni drugi obliki. Ta čas si boste pred vstajanjem povili noge z elastičnim povojem oz. si boste obuli kompresijske nogavice. Operirani na kolku boste pri tem morda potrebovali pomoč.
Tisti, ki boste imeli vstavljeno protezo kolka, upoštevajte navodila za preprečevanje izpaha kolčne proteze: - ne križati nog,
- ne ležati na boku brez blazine med nogami,
- ne posedati na stole nižje od 50 cm, kot so nizki fotelji, pručke, klopi (pomagajte si s tršo blazino), za straniščne školjke uporabite nastavek,
- pri kopanju si priskrbite sedež za v kad,
- za obuvanje uporabljajte dolgo žlico.
Tovrstna previdnost je potrebna pri protezi kolka najmanj 6 tednov po operaciji.

Pozorni morate biti na spolzke površine in ovire, da ne bi padli.
Bergle uporabljajte po navodilu ortopeda toliko časa, kot bo zapisano v odpustnem pismu.
Avtomobil lahko začnete voziti približno 6 tednov po operaciji.
Spolno dejavni ste lahko ponovno 4 do 6 tednov po operaciji.

Sprejemljive telesne dejavnosti pri ljudeh, ki imajo vstavljeno protezo kolka ali kolena, so:


● sprehodi,
● plavanje,
● kolesarjenje,
● mirni plesi,
● tek na smučeh,
● golf – previdno pri zasukih.

Odsvetujemo športe, kjer je veliko skakanja,hitrega ustavljanja in zasukov na mestu (tenis, badminton, mestni tek, alpsko smučanje, jahanje, kontaktni športi (kot npr. nogomet ali košarka) ter dvigovanje uteži.
Vse dejavnosti naj bodo zmerne, brez pretiravanja in naporov. Zavedati se namreč morate, da je kolčna oziroma kolenska proteza samo umetni nadomestek naravnega sklepa. Upoštevanje navodil bo nedvomno pripomoglo k daljši življenjski dobi vašega umetnega sklepa in s tem k vašemu kakovostnejšemu življenju.

V letošnjem letu smo pri vstavitvi totalne kolčne endoproteze pričeli uspešno uporabljati anteriorni minimalno invazivni pristop in sicer od 15.3. 2006 dalje. S 5.4.2006 pa pri določenih vrstah kolenske endoproteze operiramo s pomočjo računalniške navigacije.

Vesna Levašič, dr. med.

Strokovno pregledali:

prim. mag. Venčeslav Pišot, dr. med., spec. ortoped
Silvester Fonda, dr. med., spec. ortoped
asist. mag. Rihard Trebše, dr. med., spec. ortoped
Miriana Pucer – Kruljac, dr. med., spec. anesteziolog
Mira Šavora, dipl. m. s.
Loreta Kirn, dipl.m.s.
Breda Klarič, višji fizioterapevt
_________________
Lep pozdrav
Marjan