ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) kot enega od možnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja predvideva sporazum med delavcem in delodajalcem o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.



Na ta način lahko preneha tako pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas kot tudi pogodba o zaposlitvi o zaposlitvi za določen čas (to je pred potekom obdobja, za katero je bila sklenjena).



Kdo lahko poda Predlog za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi?


Pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem sklenitve sporazuma med delavcem in delodajalcem, razen če je v sporazumu določen drug datum prenehanja.

Bistveno je, da pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja niti delavcu niti delodajalcu ni treba upoštevati odpovednega roka, določenega z zakonom ali s pogodbo o zaposlitvi. Predlog za sporazumno prenehanje lahko poda bodisi delavec bodisi delodajalec.



Najpomembnejše je soglasje med vpletenimi!


Pri sporazumu o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi gre za klasično pogodbo, zato morajo biti izpolnjene vse predpostavke za sklepanje in veljavnost pogodb, predvsem mora priti do soglasja med strankama.

Tako npr. ne gre za sporazum, če ena stranka drugi pošlje samo predlog ali besedilo sporazuma, druga stranka pa predloga ne sprejme in besedila sporazuma ne podpiše.



Zakon določa za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dve formalni zahtevi:

sporazum mora biti v pisni obliki; sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven, kar pomeni, da sporazuma ni mogoče skleniti ustno;
sporazum mora obvezno vsebovati določilo (opozorilo) o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (pri Zavodu za zaposlovanje).
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) namreč določa, da delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi sporazumne razveljavitve, ni upravičen do denarnega nadomestila.


Delavcu pri tem načinu prenehanja zaposlitve prav tako ne pripade odpravnina, razen če gre za upokojitev.



Prednosti tega načina prenehanja delovnega razmerja za delodajalca so:

ni potrebno dokazovati in utemeljevati odpovednega razloga ter voditi postopka odpovedi (obvestilo delavcu o nameravani odpovedi, zagovor delavca itd.); v sporazumu ni potrebno navajati razloga za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in za sklepanje sporazuma;
ni potrebno upoštevati odpovednega roka; na isto delovno mesto se lahko takoj zaposli nov delavec;
prihranek na račun odpravnine, razen odpravnine ob upokojitvi;
ohranitev pozitivnega odnosa z delavcem in izognitev povračilnim ukrepom (prijava inšpekcijam, tožba na ugotovitev nezakonitosti odpovedi itd.).


vir: JK Group: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom



Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom (sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) - kakšne o prednosti za podjetja?


Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) kot enega od možnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja predvideva sporazum med delavcem in delodajalcem o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Na ta način lahko preneha tako pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas kot tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas (to je pred potekom obdobja, za katero je bila sklenjena).


Pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem sklenitve sporazuma med delavcem in delodajalcem, razen če je v sporazumu določen drug datum prenehanja. Bistveno je, da pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja niti delavcu niti delodajalcu ni treba upoštevati odpovednega roka, določenega z zakonom ali s pogodbo o zaposlitvi. Predlog za sporazumno prenehanje lahko poda bodisi delavec bodisi delodajalec.


Pri sporazumu gre za klasično pogodbo, zato morajo biti izpolnjene vse predpostavke za sklepanje in veljavnost pogodb, predvsem mora priti do soglasja med strankama. Tako npr. ne gre za sporazum, če ena stranka drugi pošlje samo predlog ali besedilo sporazuma, druga stranka pa predloga ne sprejme in besedila sporazuma ne podpiše.

Zakon določa za sporazum o prenehanju le dve formalni zahtevi:

•sporazum mora biti v pisni obliki; sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven, kar pomeni, da sporazuma ni mogoče skleniti ustno;

•sporazum mora obvezno vsebovati določilo (opozorilo) o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (pri Zavodu za zaposlovanje). Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) namreč določa, da delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi sporazumne razveljavitve, ni upravičen do denarnega nadomestila.

Delavcu pri tem načinu prenehanja zaposlitve ne pripade odpravnina, razen če gre za upokojitev.

Prednosti tega načina prenehanja delovnega razmerja za delodajalca so:

•ni potrebno dokazovati in utemeljevati odpovednega razloga ter voditi postopka odpovedi (obvestilo delavcu o nameravani odpovedi, zagovor delavca itd.); v sporazumu ni potrebno navajati razloga za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in za sklepanje sporazuma;

•ni potrebno upoštevati odpovednega roka; na isto delovno mesto se lahko takoj zaposli nov delavec;

•prihranek na račun odpravnine, razen odpravnine ob upokojitvi;

•ohranitev pozitivnega odnosa z delavcem in izognitev povračilnim ukrepom (prijava inšpekcijam, tožba na ugotovitev nezakonitosti odpovedi itd.).



Kako lahko JK Skupina, pravno in davčno svetovanje d.o.o. pomaga vašemu podjetju:
•kontakt z delavcem in predstavitev prednosti, ki jih ima zanj sklenitev sporazuma;

•vodenje pogajanj z delavcem;

•priprava sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in podpisovanje sporazuma (po pooblastilu podjetja);

•svetovanje podjetju (po potrebi).
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

KATERE PRAVICE MI PRIPADAJO KOT DELAVCU

Priročnik

Katere pravice mi pripadajo kot delavcu opisuje:
bistvene pravice, ki pripadajo delavcu v delovnem razmerju,
kje so urejene pravice delavca,
do česa je delavec upravičen, če se njegove pravice krši.
Med drugim priročnik Katere pravice mi pripadajo kot delavcu opozarja tudi na glavne obveznosti, ki jih delavec mora spoštovati v zameno za pridobljene pravice in na najpogostejše probleme, ki se pojavljajo na področju pravic in obveznosti delavcev.

1. Hitri pregled

Kako se vzpostavi odnos delavec – delodajalec?
Razmerje delavec – delodajalec praviloma nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Najbolj tipična pogodba
je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar pa so med delodajalci vedno bolj priljubljene tudi t.i. atipične
pogodbe o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi za določen čas, za krajši delovni čas, za delo na domu ipd.).
S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi nastane delovno razmerje, iz katerega izhajajo za delodajalca in delavca določene
pravice in obveznosti.


Kje so urejene delavčeve pravice?
Pravice, ki pripadajo delavcu v razmerju z delodajalcem, so zapisane v različnih aktih. Prva med njimi je pogodba o
zaposlitvi, s sklenitvijo katere se vzpostavi delovno razmerje. Pravice delavcev so urejene še v zakonu, kolektivnih
pogodbah in splošnih aktih delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice za
delavca, vendar morajo biti ugodnejše od pravic, ki jih določa zakon.
Katere so pravice, ki so skupne vsem delovnim razmerjem?
Delavec ima v vsakem delovnem razmerju, ne glede na to, za kakšen tip pogodbe o zaposlitvi gre, pravico do plačila
za opravljeno delo.
Poleg tega ima delavec pravico:
• da mu delodajalec zagotovi delo, za katerega sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila;
• do varnih delovnih razmer;
• do varovanja njegove osebnosti in zasebnosti (prepoved spolnega nadlegovanja na delu, varstvo osebnih
podatkov delavca).
Kaj je delavec dolžan storiti v zameno za zgoraj navedene pravice?
• Delavec mora vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevati delodajalčeva
navodila in spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu.

• Delavec je dolžan delodajalca obveščati o vseh bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na
izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje
pravic iz delovnega razmerja. Delavec mora obveščati delodajalca o grozečih nevarnostih za življenje in zdravje
ali za nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu (npr. obvestilo delavke o nosečnosti, obvestilo, da se je
pokvaril stroj ipd.).
• Delavec ne sme škodovati svojemu delodajalcu.
• Delavec mora varovati poslovne skrivnosti delodajalca.
• Delavec ima dolžnost biti lojalen svojemu delodajalcu – prepoved konkurence.

POZOR! Prepoved konkurence v vsakem primeru velja za obdobje trajanja delovnega razmerja, lahko pa tudi po
prenehanju delovnega razmerja, vendar le, če se stranki o tem dogovorita. V drugem primeru je delavec v zameno za
spoštovanje prepovedi konkurence upravičen do ustreznega materialnega nadomestila.

POZOR! Kakšne pravice pripadajo delavcu pri sklenitvi pogodb o zaposlitvi in kakšne neizbranemu kandidatu za
delovno mesto, glej hitri pravni e-priročnik Kako zaposliti delavca.
Pravice delavca, ki so urejene v zakonu (Zakon o delovnih razmerjih)

PRIPRAVNIŠTVO
Gre za obliko izobraževanja in usposabljanja delavcev za samostojno delo. Poteka v vnaprej določenem časovnem
obdobju.

Kdo je pripravnik?
Pripravnik je oseba, ki se prvič zaposli oz. začne opravljati delo (sklene pogodbo o zaposlitvi), ki ustreza njegovi
strokovni izobrazbi, z namenom, da se usposobi za kasnejše samostojno delo.


POZOR! Pripravnik ≠ Vajenec
Za vajence pripravništvo ni potrebno, saj se šteje, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja,
usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

Koliko časa traja pripravništvo?
Pripravništvo traja največ eno leto, razen če zakon določa daljše obdobje (taki primeri so v sodstvu, zdravstvu, …).
Pripravništvo se lahko podaljša, in sicer za primere, ko pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas
od polnega (40 ur na teden ali v primeru upravičene odsotnosti z dela nad 20 dni (razen dopusta) . Podaljša se lahko
za največ 6 mesecev.
Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja tudi skrajša, a le do polovice določenega trajanja.
Kako se pripravništvo izvaja in kakšne pravice ima pripravnik?
Delodajalec mora sam usposobiti pripravnika za samostojno opravljanje dela po programu, ki ga sprejme. To je
njegova dolžnost!
Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti strokovni izpit; ta naj bi se praviloma opravljal še pred iztekom
pripravniške dobe.
Pripravnik je v delovnem razmerju, zato mu pripadajo pravice iz njega!
Pripravnik ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na
delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne
plače, določene z zakonom.

POZOR! Delodajalec v času trajanja pripravništva pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi razen:
• če so podani razlogi za izredno odpoved;
• v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (stečaj, likvidacija) ali prisilne poravnave.

Kdaj govorimo o volonterskem pripravništvu?
Volonterstvo pomeni, da pripravnik ni v delovnem razmerju (ni sklenil pogodbe o zaposlitvi) in se usposablja na
podlagi posebne pogodbe.
Pogodba se imenuje pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva in mora biti v pisni obliki. Volonterski
pripravnik za svoje delo ne prejema plačila.
Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva (kliknite tu)

POSKUSNO DELO
Je oblika dela, ki je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in je namenjena preverjanju znanja in sposobnosti delavca
ter temu, ali delavcu delo ustreza.
POZOR! Razlika od pripravništva, saj se pripravnik šele usposablja za delo, delavec na poskusnem delu pa znanje, ki ga

Kdaj se izvaja?
Dogovorjeno je v pogodbi o zaposlitvi, zato se izvaja, ko je pogodba že sklenjena.

Koliko časa traja?
Traja lahko največ 6 mesecev, vendar se lahko podaljša, če je bil delavec začasno odsoten z dela.
Kakšen je namen poskusnega dela?
Na eni strani delodajalec preverja, če je delavec sposoben opravljati določeno delo, pomembno pa je tudi to, da
delavec sam preveri, če mu to delo ustreza.
Kakšne so pravice delavca na poskusnem delu?
Delavcu pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja.
V času trajanja delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi s 7-dnevnim odpovednim rokom.

POZOR! Odpovedni rok je krajši od splošnega, ki je 30-dnevni.
Če je delavec po poteku poskusnega dela ocenjen negativno, se mu pogodba o zaposlitvi lahko izredno odpove.
Izredna odpoved delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela


DELOVNI ČAS

Kaj predstavlja delovni čas?
Delovni čas je vsak čas, ko delavec dela, ko je torej na razpolago delodajalcu. V tem času delodajalec delavcu lahko
nalaga različne naloge. V delovni čas se šteje tudi čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela.
Delovni čas = efektivni delovni čas (ko se dejansko dela) + odmor + upravičena odsotnost z dela.
Delovni čas predstavlja osnovo za določanje plačil delavca!
Kdaj je delavec upravičeno odsoten z dela?
• plačan letni dopust;
• neplačan letni dopust ;
• plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (lastna poroka, smrt zakonca, staršev, hujša nesreča delavca);
• odsotnost zaradi državnih praznikov;
• odsotnost zaradi izobraževanja;
• odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov;
• odsotnost zaradi opravljanja funkcije po posebnih zakonih (neprofesionalno opravljanje funkcije, na katero je
posameznik izvoljen, funkcija predstavnika delavcev, zaradi poziva k upravnemu, sodnemu organu, …);
• odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta.
Pravica do odmora
Delavec, ki dela polni delovni čas, je upravičen do 30 minutnega odmora na dan. Odmor se lahko določi šele po eni
uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
Delavec ima v dnevu pravico do počitka (prosti čas), ki mora nepretrgoma trajati najmanj 12 ur. Delavec ima poleg
dnevnega počitka (12 ur) v obdobju sedmih zaporednih dni pravico vsaj do 24 urnega nepretrganega počitka.

LETNI DOPUST

Koliko letnega dopusta pripada posameznemu delavcu?
Pravica do letnega dopusta je vezana na posamezno koledarsko leto. Zakon določa minimalno trajanje letnega
dopusta, to je najmanj 4 tedne v letu.
Letni dopust je pravica vsakega delavca, tako tistega, ki dela s polnim delovnim časom, kot tistega s krajšim
delovnim časom.
Kako se določi minimalno število dni letnega dopusta?
Število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca.

Primer:
• delavcu, ki dela 5 dni v tednu, pripada minimalno 20 dni (4×5 dni) letnega dopusta.
• delavcu, ki dela 6 dni na teden, pripada minimalno 24 dni (4×6 dni) letnega dopusta.

POZOR! Dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih. Izraba v delovnih urah ni dopustna!
Določene skupine delavcev imajo poleg minimalnega letnega dopusta pravico do dodatnih dni.
Kdo so te osebe?
• Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih 7 dni letnega dopusta.
• Starejši delavec (nad 55 let), invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka
s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta.
• Delavec z otroki mlajšimi od 15 let ima pravico do 1 dodatnega dneva za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
Daljše trajanje letnega dopusta od zakonsko določenega minimuma se lahko določi bodisi s kolektivno pogodbo
bodisi s pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče
koledarsko leto!

Kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta?
Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja, vendar vseh pravic ne more takoj
uresničevati.
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta šele po šestih mesecih nepretrganega dela pri delodajalcu.
Pred potekom šestmesečnega obdobja pa delavcu pripada le sorazmerni del letnega dopusta.
Primer: delavec ima 22 dni letnega dopusta. Po šestih mesecih nepretrganega dela bo lahko izkoristil vseh 22 dni.
Pred tem pa je upravičen le do sorazmernega dela.
Če pri delodajalcu dela 2 meseca, bo upravičen do 2/12 celotnega letnega dopusta, torej do 4 dni dopusta (22×(2/12)
→ 3,66 → 4 dnevi).
Če dela 4 mesece, ima pravico do 4/12 celotnega letnega dopusta, torej do 7 dni dopusta (22×(4/12) → 7,3 →
7 dni).


Kako delavec lahko izrabi pravico do letnega dopusta?
Izraba je možna v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj 2 tedna.
Delodajalec je dolžan delavcu omogočiti izrabo celotnega letnega dopusta.
Do konca tekočega leta je delavec dolžan izrabiti tisti del dopusta, ki znaša vsaj 2 tedna, preostanek pa lahko
prenese v naslednje koledarsko leto, a ga mora nato izrabiti do 30. junija.
Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora delodajalca obvestiti
vsaj tri dni pred izrabo.
Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Delodajalec delavcu ne sme odreči pravice do izrabe enega dneva dopusta na izbrani dan in pravice staršev do
enotedenskega dopusta v času šolskih počitnic, razen če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
Kakšne pravice ima delavec, ko ne more izkoristiti celotnega letnega dopusta?
Ko delavec ne more izkoristiti celotnega delovnega dopusta, ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak
mesec dela v posameznem koledarskem letu (pravica do sorazmernega dela).


V katerih primerih pride to v poštev?
• če delavec v koledarskem letu, v katerem je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pridobi pravice do izrabe celotnega
letnega dopusta (delavec se npr. zaposli novembra);
• če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do polnega letnega dopusta;

• če delovno razmerje preneha v tekočem koledarskem letu pred 1. julijem – del dopusta se lahko izrabi pri
novem delodajalcu.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec
dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem
delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

REGRES ZA LETNI DOPUST

Koliko in do kdaj je delodajalec dolžan plačati?
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini
minimalne plače.
Regres se mora izplačati do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma najkasneje do 1. novembra tekočega
koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne
likvidnostne težave.
Kadar ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela
regresa.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno
delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v
skladu s 66. členom ZDR.


PLAČA
Predstavlja temeljno pravico delavca, obenem pa tudi dolžnost delodajalca, da delavcu plačo zagotovi.

Kaj zajema plačo?

Plača je sestavljena iz:
• osnovne plače;
• dela plače za delovno uspešnost;
• dodatkov (za nočno delo, za delo v nedeljo, na praznike);
• lahko tudi dodatek za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

V kakšni obliki je lahko plača?

• v denarju;
• v naravi (izjemoma).

Kaj je osnovna plača?

Osnovna plača je plača za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s
katerimi je delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja. Osnovna plača ne more biti nižja od izhodiščne
plače, določene v tarifni prilogi kolektivne pogodbe.
Osnovna plača se določi z upoštevanjem zahtevnosti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Kaj je osnova za izplačilo plače?
Izplačuje se lahko glede na delovni čas (urna postavka) ali glede na rezultat (npr. število izdelkov).

Kdaj se plača izplačuje?
Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega (1) meseca.
Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej najkasneje do 18. dne v mesecu).
Če je plačilni dan dela prost, se izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.


PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA

Izobraževanje je tako pravica kot tudi dolžnost delavca. Delodajalec je delavca upravičen napotiti na izobraževanje
ali usposabljanje, če to zahtevajo potrebe delovnega procesa. Delavec pa je obenem upravičen, da sam kandidira za
določeno izobraževanje, če je to potrebno zaradi ohranitve ali širitve sposobnosti za delo ter ohranitve zaposlitve.

Ali delavec lahko odkloni izobraževanje, na katerega ga je napotil
delodajalec?

Delavec ni upravičen odkloniti izobraževanja, če pomeni izobraževanje pogoj za nadaljevanje opravljanja dela, za
katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Primer:
delodajalec kupi nove stroje. Delavec se je dolžan usposobiti za opravljanje dela na novih napravah,
drugače mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi z utemeljitvijo, da delavec ne izpolnjuje obveznosti iz
pogodbe. Če pa bi delavec tudi brez dodatnega usposabljanja lahko še naprej normalno izpolnjeval obveznosti iz
pogodbe, bi praviloma lahko odklonil izobraževanje.
Kje so določene pravice pogodbenih strank med izobraževanjem?
Določene so v pogodbi o izobraževanju ali v kolektivni pogodbi.
Pogodba o izobraževanju delavca v interesu delodajalca (kliknite tu)
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja in praviloma tudi pravico do plačane odsotnosti z
dela.

2. Brezplačno se posvetujte s strokovnjaki


Velikokrat bi radi vprašali ali preverili pravno pravilnost svojih odločitev, povprašali po možnostih, ki jih imate, ali
se le pogovorili kako se drugi lotijo stvari? Za vas smo razvili pravno/poslovni forum, kjer se lahko BREZPLAČNO
posvetujete s strokovnjaki. Izkoristite enkratno priložnost in bodite hitro in ugodno informirani!


VEČ ODGOVOROV NA VPRAŠANJA NAJDETE TUKAJ....klikni ...na link ..!!!
http://www.informiran.si/portal.aspx?content=zaposlovanje&showmenu=1&showrightframe=1&utm_source=Inform&utm_medium=banner&utm_content=banner_zaposlovanje
_________________
Lep pozdrav
Marjan