ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[mikica]

lep pozdrav.

zadnje čase se mi dogaja, da ko se zjutraj zbudim dobim občutek kot da ne zajamem dovolk zraku in kar bolj plitvo diham. občutek je tudi zelo moteč, ker se zdi da ne morem napolniti pljuč in popolnoma vdihniti.
pred približno letom so se mi začele pojavljati palpitacije srca. šla sem na EKG, obremenitveni test in ultrazvok srca, kjer so mi odkrili le manjšo aritmijo, ki pa naj bi bila normalna. zdravnica je rekla da to ni nič takšnega in naj se ne sekiram. to se mi je še nekaj časa pojavljalo, zdaj pa tega ne čutim več, ali pa vsake toliko. stanje se je nakako popravilo. tudi takrat sem imela isti občutek pri dihanju zgoraj, vendar sem to pripisovala strahu, kaj se dogaja z mano.
no ta vikend pa so se začele pojavljati samo te težave z dihanjem, ki pa se potem umirijo skozi dan. ko se mi umiriju lahko delam vse normalno, pojem, špilam na flavto in podobno. veliko se ukvarjam s športom, v zadnjem času bolj plavam, pozmi smučam. kadim občasno, na kakšni žurki to pa je tudi vse.

zdravnica me je posala na pregled krvi in ščitnice, vse je bilo v meji normale.
so mogoče moje težave psihičnega vzroka? k zdravnici ne želim več hodit, ker me čudno gleda.

hvala za odgovor

[mikica]

stara sem 18 let in imam zvišan krvni tlak...tako kot oče, ki ge je pred 3 leti zadela možganska kap.
lp vsem in hvala za odgovor

[Roža]

Spoštovana Mikica!

Vaše težave bi bile lahko vzrok bolezni ščitnice. Vaša zdravnica vam je verjetno dala pogledati samo TSH, ostalih ščitničnih hormonov pa ne. Vsaj tako je v praksi. Svetujem vam, da si plačate vsaj pregled krvi v laboratoriju. Pogledati je potrebno še T3, T4. Včasih samo ta dva pokažeta določeno bolezen, ob tem pa TSH ostane v meji normale.
Lahko bi bil tudi psihičen vzrok. Takšne težave so pri napadih tesnobe ali anksioznosti. Samo to ne bi bilo v jutranjih urah, temveč pred nekim dogodkom, ki se ga bojite.
Bi vam pa vseeno svetovala ponovni obisk vaše zdravnice. Ne ozirajte se na to, če vas čudno gleda. Vztrajajte na preiskavah.
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[marjan]

[mikica]

moj krvni tlak je zmerno povišan. to pomeni, da ga imam pri zdravnici okrog 140/80 ali nekaj podobnega. vzadnič, ko sem si ga merila doma (tudi, ko sem imela občutek, da ne morem napolniti pljuč) sem ga namerila okrog 128/88, pulz pa je bil 65.
zgodilo se je tudi, da sem po velik stresu prišla domov, popolnoma bleda, tresla sem se in podobno ter namerila 157/90. zavedam se, da je bilo povezano s stresom vendar je bilo neprijetno. mama me je odpeljala k zdravniku, ki pa me sploh ni želel prelgedati, čeprav mi ga je sestra izmerila še več (mislim da je bil zgornji okrog 159).
vse skupaj me zelo moti, ker nism imela nobenih zdravstvenih težav, samo občasne prehlade, gripe, itd.
naj povem še to, da me zadnje čase vedno več boli glava, oz. gre za neke vrste pritisk v glavi, v levi sencah in podobno. po počutiku preneha. včasih imam tudi podoben občutek, kot pri vzpenjanju.
res ne vem kaj naj naredim, ker si nisem več podobna. čez poletje so se mi te težave začele vleči, v zadnjem mesecu manj ali skoraj nič. mogoče ravno zaradi tega, ker sem nekoliko zamenjala okolje, saj sem prišla študirat v ljubljano. zdelo se mi je, kot da sem nekoliko pozabila na vse skupaj.

še enkrat hvala in vprašanje : kaj bi lahko bilo z ščitnico in kakšni so simptomi?

[marjan]

[mikica]

še enkrat se vam lepo zahvaljujem za ve odgovore. zanima me samo še to : moje zdravnice pogosto ni, poleg tega sem med tednom v ljubljani in sem zelo zasedena. če pa grem k urgentnemu zdravniku. me ponavadi pošlje k svoji zdravnici...in spet začran krog. zanima me, če se lahko za ta pregled prijavim kje v ljubljani in koliko stanejo ponavadi ti pregledi.

še enkrat hvala

[marjan]

[mikica]

Hvala za odgovor!Malo me je stisnilo pri srcu ko sem prebrala onkoloski institut. Ali tam opravljajo tudi take preiskave ali je lahko pri meni tudi rak scitnice ali kaj?

[marjan]

[mikica]

res je tudi to, da imam polno glavo vsega in počasi postajam že panična. še enkrat hvala za dogovore, najprej pa bom vseeno obiskala svojo zdravnico.

upam na najboljše

[mikica]

že nekaj časa opažam da me boli ne levi strani in sicer ko se dotaknem reber. mislila sem, da me boli leva dojka, toda ta bolečina se širi potem naprej pod pazduho. zatipala nisem nič, nobene bulice ali kej podobnega. mi lahko poveste kaj bi to bilo ?

[marjan]

[mikica]

lep pozdrav!


pri dihanju me nič ne boli, ne kašljam ali kaj podobnega. res pa je, da me boli tudi prsnica, če se dvigne ali pa delam trebušnjake al kaj podobnega, zadnje čase me boli tudi vrat, bolečina se nadaljuje v ramo. to opažam, kadar čudno spim...ali pa je problem moja postelja, mogoče je premehka. doma namreč nimam podobnih težav. naj povem de se mi to pojave vsake teoli. ne gre pa za tako bolečino, da bo morala jemati tablete proti bolečinam, načeloma se jim tudi izogibam.

lp

[marjan]

[mikica]

trenutno prebiram nekaj o angini pektoris. zanima me samo to, ker si mi naredili poleti tudi ultrazvok srca in je popolnoma zdravo, ne vem...ali bi lahko to spregledali ? vse žile okrog so bp in ne vem kaj lahko še storim.

no opazila sem, da se mi spet dogaja to, da ne morem popolnoma zajeti zraku, predvsem zjutraj, kdaj tudi zvečer. sicer lahko normalno hodim, tudi dela, vendar mi gre že počasi na živce. zdi se mi, kot da moram telo nekoliko zagnati, da gre potem vse ok naprej. vem, da se smešno sliši, vendar tako občutim. drugače me pri dihanju nič ne boli, vendar začnem sama globje dihati in to zavedno, ker se kar nekako ustaršim. takrat me začne rahlo peči v predelu prsnice, potem pa se to prenese v zadnji del, kot bi čuila hrbtenico in pojenja. ne razumem več, res ne. to, da me peče, mi je do zdaj neznano, nikoli ni bilo tega, res pa je da imam občutek zjutraj, kot da imam obložen sapnik in naprej, kot bi bila prehlajena, ampak čez dan tega ni več.

[marjan]

[monroe]

Pozdravljeni

Imam težave z dihanjem, in sicer imam občutek, da ne zajamem dovolj zraku v pljuča. Težavo imam že od malega, pri 3 letih sem bila nekaj dni v bolnišnici, saj so mislili da imam astmo, vendar je nimam. Nekaj časa nato nisem imela nobenih težav, nato so se začele spet pojavljati pri 10letih, vendar samo za par dni in še to ne vsako leto. Po napolnjenih 18-ih pa se mi ta težava dogaja vse bolj pogosto, in sicer ne traja samo par dni, včasih se zavleče celo 3 tedne! Neprijetno je, saj moram res globoko zajemati zrak, pa še vedno nimam občutka, da sem ga zajela. Zdravnica mi je izmerila raven kisika v krvi (98%) in zaključila, da ni nič resnega.
Zanima me je to povezano kaj s fizičnim ali psihičnim zdravjem? Opazila sem, da se mi te težave dogajajo po stresnih ali pred stresnimi situacijami, vendar postajajo vse hujše in me vedno bolj skrbi, pa precej nadležno je tudi.
Stara sem 20 let, tu in tam se ukvarjam s športom (predvsem tekom), drugih zdravstvenih težav nimam, včasih sem kadila, zdaj sem nekadilka.

LP, in hvala za odgovor:)

[marjan]

Spoštovani !

Najpogosteje je vzrok takim težavam vnetje želodčne sluznice, zaradi izključitve bolezni pljuč pa vam svetujem obisk pri pulmologu.

Težko dihanje mora imeti svoj vzrok. Iz Vašega dopisa ni razvidno ali ste bili na pregledu pri pristojnem pulmologu in ali je narejena kompletna pulmološka obravnava,.. merjenje pljučne funkcije, bronhodilatacijski test, alergološko testiranje, slikanje obnosnih votlin, pregled pri specijalistu za ORL. Brez teh preiskav, je težko ugotovit vzrok vaših težav.


Kratka obrazložitev:

Pljuča in dihanje sta lahko prizadeta zaradi različnih dejavnikov in bolezni, med najpogostejše vzroke za zaporo dihalnih poti pa spadata astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).

Pri obeh boleznih gre za obstrukcijo oziroma za zožitev dihalnih poti, a se kljub temu zelo razlikujeta. Kot pravi doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., specialist internist in strokovni direktor Bolnišnice Golnik - Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo, zdravnik obe bolezni lahko dokaj preprosto loči eno od druge, če je le dovolj pozoren. Pri astmi gre za astmatsko vnetje dihal, ki je navzoče ves čas, tudi takrat, ko bolnik nima izraženih simptomov. Običajno prizadene mlade ljudi in se začne v otroštvu. Bolezen se razvija počasi, skozi leta. Bolnik se sprva počuti povsem zdrav, nato nekaj časa težko diha pri telesnih dejavnostih, na koncu pa ga v pljučih duši ves čas in ima občutek, da ne more do zraka. To je značilen vzorec.



Napoved bolezni različna

Kot pravi sogovornik, sta si obe bolezni podobni, ko gre za zaporo v dihalih, zelo velika in najpomembnejša pa je predvsem razlika pri napovedi in poteku bolezni.
Astmo je pri približno 70 odstotkih bolnikov razmeroma preprosto zdraviti in jo zdravniki lahko skoraj povsem nadzirajo. Z zdravili (protivnetnimi in olajševalnimi) bolnik lahko dobro nadzoruje astmo in je večino časa brez simptomov ter s tem tudi brez težav, zato lahko živi tako rekoč normalno in opravlja vsakodnevne dejavnosti.

Pri KOPB je povsem drugače. Bolezen je neozdravljiva, zdravniki lahko samo upočasnijo njeno napredovanje. Kot pravi sogovornik, je zdravljenje KOPB v zadnji fazi nadvse žalostno, saj bolnik živi z nenehnim občutkom dušenja in pomanjkanja zraka. Zato je pomembno bolezen predvsem preprečevati, to pa je najtežje.
Glavni vzrok za razvoj KOPB je kajenje, čeprav se bolezen v resnici razvije le pri vsakem desetem kadilcu.

Obe težki, a KOPB težja

Astma in KOPB sta bolezni, ki potrebujeta čim zgodnejše zdravljenje. Brez tega ima bolnik velike težave z dihanjem. Kljub temu je po besedah sogovornika KOPB populacijsko gledano še hujša. "Seveda bolnik s težko astmo s tem pojasnilom ne bo zadovoljen," pravi dr. Košnik, "toda vedeti je treba naslednje: astmo lahko zelo dobro obvladujemo in od petih ljudi, ki jo imajo, jo štirim zelo dobro nadzorujemo in enostavno vodimo, eden pa ima z njo večje probleme. Pri KOPB pa se ukvarjamo z vrhom ledene gore. Blagih oblik bolezni tako rekoč ne spoznamo, ker bolniki takrat še ne pridejo k zdravniku, saj nimajo večjih težav." Te bolnike bi pravočasno odkrili le s preventivnimi presejalnimi testi. Tak pristop je znan iz kardiovaskularne medicine (merjenje maščob in holesterola, denimo) ali kot je včasih obstajali za odkrivanje tuberkuloze. Ko bolnik s KOPB začuti, da je z njim nekaj tako hudo narobe, da bi bilo dobro iti k zdravniku, je bolezen že v pozni fazi. Približno tretjina bolnikov mora takrat, ko jim zdravnik prvič postavi diagnozo, že začeti zdravljenje s kisikom. Kljub zdravljenju bolnik v tej fazi nenehno trpi zaradi občutka pomanjkanja zraka in tega ne odpravijo nobena zdravila, lahko ga le ublažijo. "To je največja tragika KOPB," razlaga sogovornik in sklene, da je "KOPB najbolj žalostna od bolezni, ki jih povzroča kajenje."

Preventiva je smiselna!

Pri vseh kroničnih boleznih je vedno veliko govora o preventivi.
Pri KOPB je edina in najučinkovitejša preventiva opustitev kajenja. Če ne bi kadili, KOPB tako rekoč ne bi poznali. Žal ni tako. Ker se je o škodljivosti kajenja glasneje začelo govoriti šele v 80. letih prejšnjega stoletja in ker je znano, da se KOPB razvija več let ali celo desetletij, lahko pričakujemo, da nas pravi val bolezni čaka šele čez desetletje ali dve.
Drugače je pri astmi. Kljub skokovitemu napredku medicine še zdaj nihče ne ve, kaj jo povzroča, zato se ji tudi izogniti ni mogoče. Vsekakor lahko do neke mere govorimo o preventivnem ravnanju takrat, ko se je bolezen že pokazala in je diagnoza postavljena. K ustreznemu ravnanju sodi dobro poznavanje bolezni ter predvsem izogibanje vsem dejavnikom v okolju, ki sprožijo simptome in povzročijo poslabšanja.

Kaj je KOPB?

KOPB je kronično obolenje dihal, za katero so značilni nenehno zmanjšan pretok zraka, kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Cigaretni dim, ki ga bolniki (velika večina jih izhaja iz vrst kadilcev) nenehno vdihavajo, okvarijo obrambne mehanizme pljuč, ki ne delujejo več zaščitno, ampak poškodujejo bronhije in pljučne mešičke.
Pri KOPB se v pljučih pojavita dve spremembi: kronični obstruktivni bronhitis in emfizem.

Kronični obstruktivni bronhitis: zanj je značilno kronično vnetje drobnih dihalnih poti in odebelitev njihovih sten. Posledično pride do zožitve dihalnih poti, pretok zraka je oviran. Bolnik s težavo in zelo počasi izdihne zrak iz pljuč. Pri tem ima občutek, kot če bi hotel zrak iz polnih pljuč izdihniti skozi slamico. Zoženje bronhijev z leti še napreduje. Hkrati žleze v velikih dihalnih poteh izločajo več sluzi, kar dodatno ovira dihanje in povzroča epizode kašlja. Bolniki kašljajo produktivno. Kašelj je izrazitejši v jutranjih urah. Takrat tudi izkašljujejo večje količine izločka. Pri zdravih pljučih je odstranjevanje sluzi iz pljuč enostavno, pri KOPB pa močno ovirano. Ker sluz zastaja v pljučih, postane idealno mesto za razmnoževanje različnih bakterij, ki povzročajo poslabšanje bolezni. Bolniki morajo ob poslabšanjih pogosto za daljši čas v bolnišnico.

Emfizem: to je stanje, pri katerem propadajo pljučni mešički. Če propade več mešičkov, ki so eden zraven drugega, v pljučih nastanejo večje votline oziroma luknje. Te ne morejo več opravljati svoje prvotne funkcije, izmenjave plinov v krvi, ampak se v njih zadržuje zrak, ki ga bolnik ne more dovolj hitro izdihniti, zato ostane ujet v pljučih. Če bolnik poskuša zrak izdihniti s silo, se stanje samo še poslabša. Posledično ima bolnik težko sapo.

Kaj je astma?

Astma ali naduha, kot ji včasih še rečemo, je bolezen, pri kateri gre za posebno vnetje dihal, ki je nenehno navzoče v pljučih. Dihala so zožena in občutljiva. Ob stiku z nekaterimi zunanjimi dejavniki, zlasti z alergeni (pelodom trav, pršico), suhim, mrzlim zrakom ali ob naporu in med virusnimi okužbami, se zaradi zožitve dihalnih poti pri bolniku pojavijo težave z dihanjem, ki jih spremljata kašelj (ta je izrazit zlasti ponoči, zaradi česar se bolnik tudi prebuja) in piskanje v pljučih.
Nastanek astmatskega vnetja še ni povsem raziskan; pri tem verjetno igra vlogo tudi dednost. Astma veliko bolnikov spremlja vse življenje, vendar jo je zdaj s kakovostnimi protivnetnimi in olajševalnimi zdravili mogoče zelo dobro nadzirati. Včasih je veljalo, da mora bolnik z astmo veliko počivati in se izogibati telesnim naporom. Zdaj je ta koncept povsem zastarel. Pravilno voden bolnik z astmo mora živeti tako kot njegovi zdravi vrstniki. To je osnovni cilj zdravljenja, ki ne sme biti nikoli opuščeno.
Astma se ponavadi začne v otroštvu in se pogosto v dobi adolescence umiri, nato pa se po dvajsetem letu vnovič vrne.
Kot smo že zapisali, je astmatsko vnetje v dihalih navzoče ves čas, tudi takrat, ko simptomi niso izraženi. Za vsakega bolnika je zelo pomembno, da prepozna znake poslabšanj, ko se začnejo oglašati simptomi. Bolnika najprej začne tiščati v prsih, nato se pojavi dražeč kašelj, dihanje je čedalje bolj ovirano, v prsih mu piska, ponoči se prebuja zaradi kašljanja in dušenja, večjih naporov ne zmore več. Poslabšanje lahko zazna tudi tako, da si zmeri pretok zraka (PEF). Če je ta zmanjšan, če se torej razlike med največjo in najmanjšo vrednostjo v istem dnevu povečajo in bolnik potrebuje olajševalec, je to znak poslabšanja bolezni.


Kdaj pomislimo na astmo?

- težka sapa ob naporih,
- prebujanje zaradi kašlja ali dušenja v zgodnjih jutranjih urah,
- kašelj, ki je izrazitejši proti jutru, brez ali z zelo malo prozornega izpljunka,
- piskanje v pljučih,
- te težave se pojavljajo periodično.

KOPB.?

- težka sapa, zlasti ob telesni dejavnosti, ne pa med mirovanjem,
- kronični kašelj,
- izkašljevanje sluzi.



Priporočam vam strokovni pregled pri specialistih, da ugotovijo vzrok Vaših težav, ker drugače se to žal ne da.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

BOLEZNI PLJUČNIH ŽIL

So redke bolezni. Predstavljajo heterogeno skupino bolezni, za katero je v največji meri značilno vnetje pljučnih žil in obžilnega pljučnega tkiva. Najpogosteje se v pljučnih žilah manifestirajo sistemski vaskulitisi, tako da so pljuča v večini primerov le eden od prizadetih organov.



Najpogostejši pljučni vaskulitisi
Wegenerjeva granulomatoza, ki najpogosteje prizadene zgornja in spodnja dihala, ledvica in kožo.

Churg-Straussin sindrom, za katerega je značilno: astma, eozinofilija v periferni krvi, mono- ali polinevropatija, seleči se ali prehodni pljučni infiltrati, paranasalni sinusitis in ekstravaskularna eozinofilija v biopsijah.

Mikroskopski poliangitis, ki ima Wegenerjevi granulomatozi podobno klinično sliko, v večini primerov pa najdemo ANCA protitelesa usmerjena proti mieloperoksidazi.

Goodpasturov sindrom se kaže kot vaskulitis v pljučih in ledvicah ter je zanj značilno linearno odlaganje imunskih depozitov vzdolž alveolne in glomerulne bazalne membrane.

Etiologija pljučnih vaskulitisov ni poznana, poznano pa je, da sodijo v skupino imunsko pogojenih bolezni, ki večinoma odgovorijo na imunosupresivno zdravljenje.
Zaradi kompleksne klinične in histopatološke slike je predvsem v zgodnjem poteku bolezni postavitev diagnoze težka.

Za klinično sliko pljučnega vaskulitisa je značilno težko dihanje in izkašljevanje krvi – hemoptize.

Rentgenska slika pljuč ni značilna. Več nam lahko pove visokoločljivostna računalniška tomografija, ki v kontekstu klinične slike, funkcionalnih in histoloških preiskav omogoča tudi spremljanje in vrednotenje učinka terapije, njenih zapletov – okužbe in zgodnejše odkrivanje možnih relapsov bolezni.

Bolezni večinoma potrdimo ob značilni klinični sliki, histoloških in imunoloških izvidih.
Za histološko sliko je značilna vnetno spremenjena žilna stena in ostanki krvavitev okrog žilja.
_________________
Lep pozdrav
Marjan