ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

O NEKATERIH PRAVICAH ! - ZPIZ


Starostna pokojnina v letu 2009
I. SPLOŠNI POGOJI
Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Predpisane so tri različne možnosti in sicer:

■Za ženske: Starost Pokojninska doba
56 let in 4 mesece 37 let
61 let najmanj 20 let
63 let najmanj 15 let

■Za moške: Starost Pokojninska doba
58 let 40 let
63 let najmanj 20 let
65 let najmanj 15 let


II. DODANA DOBA ZA IZPOLNITEV POGOJEV ZA PRIDOBITEV STAROSTNE POKOJNINE
V letu 2009 se lahko za izpolnitev manjkajoče pokojninske dobe, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe dodatno zavarovana.

Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi na višino odstotka za njeno odmero! Višino odstotka za odmero starostne pokojnine se torej določi brez upoštevanja dodane dobe.
zavarovanca upošteva kot dodana doba tudi osem dvanajstin:

■časa zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju,
■časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in
■časa, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.
Upoštevanje naštetih obdobij dodane dobe za izpolnitev pogojev manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa je možno le v primeru, če ta že niso všteta v pokojninsko dobo!


Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno zavarovanje, se lahko kot dodana doba upošteva četrtina obdobja, v katerem je bila obvezno
dodatno zavarovana.

Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi na višino odstotka za njeno odmero! Višino odstotka za odmero starostne pokojnine se torej določi brez upoštevanja dodane dobe.

III. ALI JE MOŽNA UPOKOJITEV PRI NIŽJI STAROSTI?
Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih izpolniti tudi pri nižji starosti. Znižanje starostne meje je mogoče:

1.za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega državljana, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let;
2.zaradi dela na delovnem mestu, na katerem se je zavarovancu štela zavarovalna doba s povečanjem ali dela v poklicih, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno opravljati;
3.zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem zavarovanca;
4.zaradi vključitve ženske v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 18. leta starosti.


a)Znižanje za otroke
Možno znižanje starostne meje za starostno pokojnino za otroke je odvisno od njihovega števila in znaša:


Število otrok Znižanje starosti za
1 5 mesecev
2 12 mesecev in 15 dni
3 22 mesecev in 15 dni
4. in vsak naslednji 12 mesecev in 15 dni

Znižanje za četrtega in vsakega naslednjega otroka, ki je za vsakega otroka enako, se prišteje k znižanju za tri otroke. Za pet otrok znaša npr. : 3 leta in 11 mesecev in 15 dni.

Znižanje starosti ni neomejeno! Za žensko se lahko starost na tej podlagi zniža največ do starosti 53 let, za moškega pa do starosti 58 let.



b)Znižanje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem
Zavarovancem, ki so 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in so dopolnili 23 let pokojninske dobe (ženske) oziroma 25 let (moški), se starost zniža za toliko mesecev, kot so jih pridobili na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem.

Pri zavarovancih s krajšo pokojninsko dobo oziroma tistih, ki so na takih delovnih mestih delali v preteklosti, pa je določena spodnja meja starosti, do katere se jim lahko zniža starost za pridobitev pravice do pokojnine!

Znižanje starosti v teh primerih je odvisno od stopnje povečanja zavarovalne dobe. Če je zavarovanec delal na delovnih mestih, na katerih je bil upravičen do različnega povečanja zavarovalne dobe, se znižanje določi v sorazmerju glede na trajanje zavarovanja na posameznih delih.

c)Znižanje zaradi osebnih okoliščin
Zavarovancem v delovnem razmerju ali na drugem delu s telesno okvaro najmanj 70%, vojaškim invalidom od I. do VI. stopnje, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi alc)Znižanje zaradi osebnih okoliščin
Zavarovancem v delovnem razmerju ali na drugem delu s telesno okvaro najmanj 70%, vojaškim invalidom od I. do VI. stopnje, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi ali nevromišičnimi boleznimi in paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se starost zniža za eno leto za vsaka štiri leta prebita v zavarovanju.

d)Znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti
Ženska, ki je vstopila v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, lahko zaradi tega dejstva uveljavi starostno pokojnino pri nižji starosti, vendar samo v primeru upokojitve pri starosti 56 let in 4 mesece in 37 letih pokojninske dobe! Znižanje starosti ustreza v letu 2009 osmim dvanajstinam časa, prebitega v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Predpisana starost 56 let in 4 mesece pa se lahko na tej podlagi zniža največ do starosti 53 let!

Pri zniževanju starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine po vseh naštetih štirih ali pa po različnih temeljih, veljajo posebna pravila!


IV. OSNOVA ZA ODMERO STAROSTNE POKOJNINE
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, praviloma izračunane na podlagi povprečnih mesečnih plač in/oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje.

Povprečna plača oziroma zavarovalna osnova iz posameznega koledarskega leta se lahko upošteva, če je bila izplačana oziroma so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev!

Plača oziroma zavarovalna osnova iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upošteva!

V. IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE
Zaradi medsebojne primerljivosti plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, se le-te pri izračunu pokojninske osnove preračunajo z valorizacijskimi količniki, ki ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine.

Valorizacijske količnike vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialne zadeve.

VI. NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA
Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, se zavarovancu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

Od 1. januarja 2009 znaša najnižja pokojninska osnova 535,31 eurov. Višina najnižje pokojninske osnove se spreminja ob vsakokratni uskladitvi pokojnin za toliko, kolikor se spremeni višina novih pokojnin.


VII. NAJVIŠJA POKOJNINSKA OSNOVA
Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov, presega znesek najvišje pokojninske osnove, se zavarovancu starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Od 1. januarja 2009 dalje znaša najvišja pokojninska osnova 2.142,04 eurov. Višina najvišje pokojninske osnove je odvisna od spremembe najnižje pokojninske osnove. Predstavlja štirikratnik zneska najnižje pokojninske osnove.

VIII. VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE
Višina starostne pokojnine je načeloma odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka se razlikuje glede na spol zavarovanca.

Zavarovancu, ki je bil do 31. decembra 1999 vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15 let ali več, se odstotek za odmero pokojnine določi s seštevanjem odstotkov za odmero starostne pokojnine, določenih po predpisih, veljavnih do tega roka in po sedaj veljavnih predpisih.

Višino odstotka za pokojninsko dobo, dopolnjeno do 31. decembra 1999, se določi upoštevaje naslednjo lestvico:

Pokojninska doba Višina odstotka za odmero starostne pokojnine
.....Ženska..... Moški
15 let 40 35
15 let 6 mesecev 41,5 36
16 let 43 37
16 let 6 mesecev 44,5 38
17 let 46 39
17 let 6 mesecev 47,5 40
18 let 49 41
18 let 6 mesecev 50,5 42
19 let 52 43
19 let 6 mesecev 53,5 44
20 let 55 45
20 let 6 mesecev 56 46
21 let 57 47
21 let 6 mesecev 58 48
22 let 59 49
22 let 6 mesecev 60 50
23 let 61 51
23 let 6 mesecev 62 52
24 let 63 53
24 let 6 mesecev 64 54
25 let 65 55
25 let 6 mesecev 66 56
26 let 67 57
26 let 6 mesecev 68 58
27 let 69 59
27 let 6 mesecev 70 60
28 let 71 61
28 let 6 mesecev 72 62
29 let 73 63
29 let 6 mesecev 74 64
30 let 75 65
30 let 6 mesecev 76 66
31 let 77 67
31 let 6 mesecev 78 68
32 let 79 69
32 let 6 mesecev 80 70
33 let 81 71
33 let 6 mesecev 82 72
34 let 83 73
34 let 6mesecev 84 74
35 let 85 75
35 let 6 mesecev 76
36 let 77
36 let 6 mesecev 78
37 let 79
37 let 6 mesecev 80
38 let 81
38 let 6 mesecev 82
39 let 83
39 let 6 mesecev 84
40 let ali več 85

Pokojninsko dobo, dopolnjeno v zavarovanju do 31. decembra 1999, ki jo ni bilo mogoče ovrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev (če ta ne presega 40 let pri moškem oziroma 35 let pri ženski), se prišteje k dobi, prebiti v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje. Vsako leto od tedaj dalje dopolnjene pokojninske dobe se ovrednoti v višini 1,5%, pol leta pa v višini 0,75%. Odstotek za odmero starostne pokojnine je seštevek obeh odstotkov.

Primer izračuna višine odstotka:

Zavarovanka je do 31. 12. 1999 dopolnila 27 let in 4 mesece pokojninske dobe, do dneva odhoda v pokoj v letu 2009 pa še 9 let in 8 mesecev in ima skupaj 37 let pokojninske dobe.
27 let dobe do 31. 12. 1999 = 69,00%
10 let po novem = 15,00%
(1,5+1,5 +1,5+1,5+1,5+1,5+1,5+1,5+1,5+1,5)
Skupaj = 84,00%



Zavarovancu, ki je do 31. decembra 1999 dopolnil manj kot 15 let pokojninske dobe, pa se bo starostna pokojnina odmerila, odvisno od dolžine dopolnjene dobe, v naslednji višini:


Pokojninska doba Višina odstotka za odmero starostne pokojnine
.............Ženska..... Moški
15 let 38,00 35,00
15 let 6 mesecev 38,75 35,75
16 let 39,50 36,50
16 let 6 mesecev 40,25 37,25
17 let 41,00 38,00
17 let 6 mesecev 41,75 38,75
18 let 42,50 39,50
18 let 6 mesecev 43,25 40,25
19 let 44,00 41,00
19 let 6 mesecev 44,75 41,75
20 let 45,50 42,50
20 let 6 mesecev 46,25 43,25
21 let 47,00 44,00
21 let 6 mesecev 47,75 44,75
22 let 48,50 45,50
22 let 6 mesecev 49,25 46,25
23 let 50,00 47,00
23 let 6 mesecev 50,75 47,75
24 let 51,50 48,50
24 let 6 mesecev 52,25 49,25

IX. POZNEJŠA UPOKOJITEV - VIŠJA POKOJNINA
Če je ženska dopolnila 38 let delovne dobe preden je dopolnilna 61 let starosti, se ji pri odmeri starostne pokojnine daljša delovna doba, dopolnjena pred 61. letom starosti drugače vrednoti in sicer:


Daljša delovna doba Vrednost posameznega leta v %
39. leto 3,0
40. leto 2,6
41. leto 2,2
42. leto 1,8
43. leto 1,5

Enaka spodbuda velja tudi za moškega, ki je dopolnil 40 let delovne dobe, za daljšo dobo, dopolnjeno pred 63. letom starosti. Daljša delovna doba se mu torej vrednoti:


Daljša delovna doba Vrednost posameznega leta v %
41. leto 3,0
42. leto 2,6
43. leto 2,2
44. leto 1,8
45. leto 1,5

Delovna doba se razlikuje od pokojninske dobe! Obsega vso zavarovalno dobo brez dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe.

Drugačno vrednotenje daljše delovne dobe od 38 oziroma 40 let se upošteva le za delovno dobo, dopolnjeno v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje!

Če ženska ostane kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še naprej v zavarovanju po dopolnitvi 61. leta starosti, podaljšanje zavarovanja vpliva na višji znesek starostne pokojnine. V tem primeru vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 61. leta starosti v določenem obdobju vpliva na povečanje starostne pokojnine za:


Višina povečanja starostne pokojnine Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine
0,3% od 61. do 62. leta
0,2% od 62. do 63. leta
0,1% od 63. do 64. leta

Povečanja se seštevajo. Največje možno povečanje starostne pokojnine na tej podlagi lahko znaša 7,2% (0,3 x 12 mesecev + 0,2 x 12 mesecev + 0,1 x 12 mesecev).

Če moški ostane kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še naprej v zavarovanju po dopolnitvi 63. leta starosti, podaljšanje zavarovanja prav tako vpliva na višji znesek starostne pokojne. V tem primeru vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 63. leta starosti v določenem obdobju vpliva na povečanje starostne pokojnine za:


Višina povečanja starostne pokojnine Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine
0,3% od 63. do 64. leta
0,2% od 64. do 65. leta
0,1% od 65. do 66. leta

Tudi moškemu se lahko na tej podlagi starostna pokojnina poveča za največ 7,2 %.

Povišanje starostne pokojnine zaradi odložitve upokojitve po dopolnjenem 61. oziroma 63. letu starosti, ki se nanaša le na zavarovalno dobo, dopolnjeno v zavarovanju od 1. januarja 2000 dalje, je trajno!

X. POLNA STAROST
Na višino starostne pokojnine moškega lahko v nekaterih primerih vpliva tudi starost ob pridobitvi pravice in vrsta pokojninske dobe, s katero je to pokojnino uveljavil.

Če je moški pridobil pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti, ki znaša 63 let, se mu bo pokojnina zmanjšala za vsak mesec manjkajoče starosti do polne starosti za določen odstotek, če pokojninska doba, s katero je uveljavil pokojnino, ni hkrati tudi delovna doba.

Zmanjšanje starostne pokojnine, ki je bila uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti znaša:


Višina zmanjšanja starostne pokojnine Starost v času uveljavitve pravice do pokojnine
0,30% od 58. do 59. leta
0,25% od 59. do 60. leta
0,20% od 60. do 61. leta
0,15% od 61. do 62. leta
0,10% od 62. do 63.

Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo polne starosti, znaša 18,0% (0,3% x 60 mesecev).

Zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo polne starosti, je trajno!

XI. STAROSTNA POKOJNINA BREZ ZMANJŠANJA
V zakonu naštetih primerih, ki zadevajo predpisani status, lahko zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine brez zmanjšanja pri minimalni starosti, ne glede na to, da ni dopolnil polne delovne dobe.

Starostno pokojnino brez zmanjšanja zaradi tega, ker ni dopolnil polne delovne dobe, pa lahko uveljavi tudi zavarovanec, ki vplača prispevek, po višini enak kapitalizirani vsoti zmanjšanj starostne pokojnine zaradi odhoda v pokoj pred dopolnitvijo polne starosti!
_________________
Lep pozdrav
Marjan